predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če se zamudi prekluzivni materialni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen, ker se vrnitev v prejšnje stanje lahko dovoli le zaradi zamude procesnih (ne materialnih) rokov.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – destimulacija
Tožnik v vtoževanem obdobju ni dosegel pričakovanih rezultatov dela glede na postavljene plane, nedoseganje pričakovanih rezultatov glede na postavljene plane pa je bilo po ureditvi v splošnih aktih tožene stranke podlaga za obračun negativne stimulacije (destimulacijo) in s tem za ustrezne odbitke od osnovne plače. Tak način obračunavanja plač ni niti protizakonit niti nedopusten, destimulacija je bila obračunana pravilno in v skladu s pravilnikom, tako da tožbeni zahtevek za vrnitev odbitkov od plače ni utemeljen.
pogodbena kazen - plača - dodatek k plači - direktor - razrešitev - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
V času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni bil več direktor tožene stranke, tako da so zanj veljale določbe SKPgd o pogodbeni kazni, četudi s toženo stranko ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi (in tudi ni bil razporejen na drugo delovno mesto).
ZDR člen 109, 131. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-5. ZFPPIPP člen 301.
sodba na podlagi pripoznave - stečaj - prekinitev postopka - prijava terjatve - odpravnina - regres za letni dopust
Prekinitev postopka predstavlja oviro za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, ne glede na to, da je bil zahtevek pripoznan pred začetkom stečajnega postopka.
Ker je bila tožnica oproščena le plačila sodnih taks, predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov, skratka svojih stroškov postopka, je ob umiku tožbe nasprotni stranki dolžna povrniti njene utemeljeno priglašene stroške postopka. Oprostitev plačila se ni nanašala na stroške nasprotne stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Pri ostalih delavkah (razen pri tožnici) so se rezultati po opominu izboljševali, tako da ni možno, da je slabo doseganje rezultatov dela pri tožnici izključna posledica gospodarske krize in zasičenosti trga z zavarovalnimi produkti. Slabo doseganje rezultatov je mogoče pripisati njeni krivdi, ravnanje, ko v enem mesecu ni sklenila nobenega zavarovanja, pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki lahko utemeljeno privede do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 6. ZVRS člen 32, 32/1, 32/2. ZPos člen 37, 38. ZObr člen 100.a.
vrnitev na delo – prenehanje funkcije – minister – diskriminacija – sodno varstvo
Pravica do vrnitve na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, preneha, če je minister ne uveljavlja v roku treh mesecev od prenehanja mandata.
spor majhne vrednosti – izvedba glavne obravnave – pritožbeni razlog - relativne bistvene kršitve postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sodbo brez obravnave, saj nobena od strank ni zahtevala izvedbo naroka tako, da so neutemeljena smiselna zatrjevanja tožnika, da mu ni bila dana možnost obravnavanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi odpovedi pogodbe o opravljanju storitev s strani poslovnega partnerja izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je potreba po delu tožnice prenehala.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja
Že pred uveljavitvijo SKPG se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, zaradi česar se delovna doba pri obeh delodajalcih upošteva pri izračunu višine odpravnine.
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – poravnava – nova škoda – nepremoženjska škoda
Tožnik je sicer v letu 2000 sklenil poravnavo, v kateri se je sporazumel za odškodnino kot za popolno poravnavo vseh zahtevkov za škodo zaradi izpostavljenosti azbestu. Ker v času sklenitve te poravnave stranki nista mogli predvideti takih poslabšanj zdravstvenega stanja tožnika, kot so se izkazala v letu 2006, ko je nastopila nova okvara pljuč, je tožnik upravičen do nove odškodnine iz tega naslova.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero – regres za letni dopust – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – sodno varstvo
Dejstvo, da se je tožnik grobo, žaljivo in nasilno obnašal zlasti v administraciji, ni bistveno pri presoji obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Bistven za presojo je zlasti odnos med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke, saj slednji nastopa v imenu delodajalca, ta odnos pa je dopuščal komunikacijo, zaradi česar se šteje, da tožena stranka ni dokazala upravičenih razlogov za opustitev dolžnosti, da tožniku omogoči zagovor.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - nadurno delo - ustni dogovor - najemnina
Toženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno navedel, da obveznosti plačila najemnine ne nasprotuje, s čimer je priznal dejstvo, ki ga je zatrjeval tožnik (to je, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino), zato nadaljnje dokazovanje v tej smeri s strani tožnika niti ni bilo potrebno.
odškodninska odgovornost – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – normativna protipravnost – pravična denarna odškodnina
Podana je t.i. legislativna oziroma normativna protipravnost države Republike Slovenije, ker le-ta v razumnem roku po sprejetju URS, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja, ni sprejela ustreznih predpisov na področju proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki in je v posledici tega tožniku zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu nastala škoda na njegovem zdravju (naplastitev oziroma zadebelitev plevre).
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
kolektivni delovni spor – zamudna sodba – vročanje
Ker je bil predlog s pozivom na odgovor nasprotnemu udeležencu vročen na napačnem naslovu, ki ni poslovni naslov, je predlog prevzel predlagatelj sam. Ker predlog tako ni bil pravilno vročen v odgovor, je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190, 190/1. ZDoh člen 25, 29, 29/1, 29/3.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – akontacija dohodnine – vrnitev preplačila
Toženka je tožnici izplačala celotno priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, naknadno pa je na poziv davčnega organa plačala še akontacijo dohodnine. Ker je bila za znesek naknadno obračunane in plačane akontacije dohodnine, ki jo je neupravičen prejela, tožnica obogatena, je ta znesek toženki dolžna vrniti.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – presoja utemeljenosti zahtevka za vpis zaznambe pri poslovnem deležu družbenika
Materialno pravna presoja izdanega izvršilnega sklepa ni v pristojnosti registrskega sodišča. To pa ne pomeni, da registrsko sodišče ob prejemu izvršilnega sklepa zaradi njegove zaznambe pri poslovnem deležu družbenika ni dolžno opraviti materialnopravnega preizkusa po 34. členu ZSReg. Ta preizkus pa po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZSReg terja tudi ugotavljanje, ali utemeljenost zahtevka za vpis, v obravnavanem primeru pa vpis po uradni dolžnosti, izhaja iz listin, ki naj bi bile podlaga za vpis.
prehod družbene lastnine v zasebno lastnino – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje služnosti
Na podlagi ZLNDL, ki ureja lastninjenje nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Njena narava je bila drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos (vpis v zemljiško knjigo zanj ni bil konstitutivne narave). Odločilno torej je, katera oseba je ta sredstva imela v posesti in jih uporabljala. Le ta namreč lahko postane lastnik teh nepremičnin.