OZ člen 39, 86, 122. ZST-1 člen 31, 32. ZODVT člen 21.
najemna pogodba – izpraznitev prostora – ničnost pogodbe – oddaja prostora v najem večim najemnikom - odmera odvetniških storitev – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Okoliščina, da je tožeča stranka sklenila za iste poslovne prostore dve najemni pogodbi z različnima najemnikoma, ne pomeni nedopustne podlage v smislu 39. čl. OZ. Podlaga najemne pogodbe je v odplačni rabi prostorov. Nikakršne pravne ovire ni za hkratno odplačno rabo istega prostora s strani več najemnikov, če jo dejanske okoliščine primera omogočajo. Ovire so torej lahko samo dejanske, teh pa tožena stranka ni zatrjevala. Tudi ni zatrjevala kršitve moralnih ali etičnih norm , za katero bi lahko šlo v primeru nepoštenega najemodajalca, ki isti prostor odda dvema najemnikom brez njune vednosti.
Ob uporabi 21. člena ZODVT v zvezi s 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni oziroma se odmerijo odvetniške storitve po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. čl. zakona ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
sodna taksa ob domnevi umika - nastanek taksne obveznosti – prepozen predlog za odlog plačila sodne takse
Sklep o odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne vložitve predloga za odlog ali obročno plačilo in velja le za takse za tiste vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje.
Obveznost plačati sodno takso ob domnevi umika vloge zaradi neplačila takse za postopek nastane ob pravnomočnosti sklepa o njenem umiku
ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati niti pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu o preizkusu terjatev niti pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
sporazum o krajevni pristojnosti – označba sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Po 69. členu ZPP se stranki lahko sporazumeta o krajevni pristojnosti kakšnega sodišča. Vendar se v primerih, ko pride do pravdnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko po 41. in 62. členu ZIZ tak sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 286.b, 287, 287/2. ZpSto-1 člen 54, 54/2, 55, 55/2-4, 55/5. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve.
povrnitev škode - odgovornost pošte - opravljanje poštnih storitev - odgovornost delavca - izročitev pošiljke tretji osebi - posredna škoda
Delavka prvotoženke ni ravnala v skladu s poklicno skrbnostjo, ko je izročila pošiljko nepooblaščeni osebi, ne da bi preverila istovetnost prinosnika obvestila in je ravnala v nasprotju z določbami Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 58/2004), ki podrobno predpisujejo dolžnost vročevalca, da ta preveri istovetnost prejemnika.
Tožnikova škoda, ki je v tem, da je nekdo z njegovega računa dvigoval denar v vtoževani višini, je v neposredni vzročni zvezi z nepravilnim poslovanjem prvotoženke oziroma je neupravičeni tretji osebi, s tem bila neposredno omogočena zloraba bančne kartice tožnika.
Materialnopravna pravila tega postopka ureja SPZ v poglavju solastnina (3. oddelek, 1. odsek) in glede načina delitve stvari v 70. členu primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve. Če pa se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
denarna kazen za žalitev – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
V primeru, če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Člen 305. ZPP pravice, ki jih ima glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata ali pa senat, enači s pravicami, ki jih imata le-ta glede vzdrževanja reda tudi na drugih narokih, torej zunaj glavne obravnave, na ogledu.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – pogodba o delu – odgovornost podjemnika – pravica dajati navodila
1. Po določbi prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je bilo treba.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da varnostnik, ki je povzročil škodo, ni delal pri toženi stranki, pač pa pri družbi V. d.o.o. Zato podlage za odgovornost tožene stranke ni.
aktivna legitimacija upravnika – rezervni sklad – odločitev o zvišanju prispevka v rezervni sklad
Tožeča stranka je na podlagi aneksa št. 1 k pogodbi o opravljanju upravniških storitev pridobila aktivno legitimacijo za nastopanje v predmetnem postopku.
Za sprejem odločitve o zvišanju prispevka v rezervni sklad zadošča soglasje etažnih lastnikov, katerih solastniški deleži presegajo polovico vseh solastniških deležev.
sodno varstvo – funkcionarji - poslanci – poslanski mandat – uporaba zakona - pravna praznina - sodnik
ZPos ne vsebuje določila, ki bi za primere pravil in dolžnosti v zvezi s poslanskim mandatom, ki niso urejena v tem zakonu, napotil na uporabo drugega zakona. Gre za pravno praznino, zato je potrebno uporabiti pravila, ki urejajo podobne primere. Enako kot poslanci so funkcionarji tudi sodniki. ZSS za razliko od ZPos, v 4.a členu določa, da se glede sodnikovih pravic in dolžnosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene v tem zakonu, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja. Z uporabo analogije se tudi za pravice in dolžnosti poslancev, ki izhajajo iz njihovega mandata in ki jih ne ureja ZPos, uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja, to pa je ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi odpovedi pogodbe o opravljanju storitev s strani poslovnega partnerja izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je potreba po delu tožnice prenehala.
poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – udeležba na dobičku – odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik je skladno z določbami pogodbe o zaposlitvi upravičen do nagrade oziroma do udeležbe pri dobičku, četudi nalog oziroma funkcije direktorja ni opravljal celo leto. Iz tega razloga je upravičen do sorazmernega dela dobička glede na čas trajanja opravljanja funkcije.
plača - pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - dejansko delo - sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, da tožena stranka tožnici v podpis izroči pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator ekspert, ni utemeljen, saj bi tožnica, če je opravljala drugo zahtevnejše delo (delo novinar komentator ekspert), ne dela, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, lahko le zahtevala plačilo za opravljeno delo, pri čemer bi bila upravičena do razlike med plačo, ki jo je prejela, in plačo, ki bi jo glede na dejansko opravljeno delo morala prejeti.
pogodbena kazen - plača - dodatek k plači - direktor - razrešitev - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
V času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni bil več direktor tožene stranke, tako da so zanj veljale določbe SKPgd o pogodbeni kazni, četudi s toženo stranko ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi (in tudi ni bil razporejen na drugo delovno mesto).
Pri stroških postopka, do katerih je upravičen tožnik ob izdani zamudni sodbi, s katero je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno, je treba upoštevati še stroške, ki so tožniku nastali v zvezi z predlogom za začasno odredbo, s katerim je uspel.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja
Že pred uveljavitvijo SKPG se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, zaradi česar se delovna doba pri obeh delodajalcih upošteva pri izračunu višine odpravnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero – regres za letni dopust – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – sodno varstvo
Dejstvo, da se je tožnik grobo, žaljivo in nasilno obnašal zlasti v administraciji, ni bistveno pri presoji obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Bistven za presojo je zlasti odnos med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke, saj slednji nastopa v imenu delodajalca, ta odnos pa je dopuščal komunikacijo, zaradi česar se šteje, da tožena stranka ni dokazala upravičenih razlogov za opustitev dolžnosti, da tožniku omogoči zagovor.
spor majhne vrednosti – izvedba glavne obravnave – pritožbeni razlog - relativne bistvene kršitve postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sodbo brez obravnave, saj nobena od strank ni zahtevala izvedbo naroka tako, da so neutemeljena smiselna zatrjevanja tožnika, da mu ni bila dana možnost obravnavanja.