domneva umika napovedi pritožbe - predlog za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse
Vročitev neutemeljenega predloga za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse ne odloži nastanka taksne zamude in nastopa fikcije umika napovedi pritožbe.
ZPP revizijo, tako dopuščeno kot dovoljeno, obravnava kot enoten institut, pritožbeno sodišče sodi, da odvetniku, v primeru, ko VSRS s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje ni potrebno predložiti novega pooblastila. Da je odvetnik s strani pravdne stranke pooblaščen „tudi“ za vložitev revizije, je namreč razvidno iz sklepa o dopustitvi revizije, ki ga je stranka reviziji dolžna priložiti. V primeru, da pa bi pravdna stranka za vložitev revizije pooblastila drugega odvetnika (torej ne tistega, ki je zanjo vložil predlog za dopustitev revizije), bi „novi“ odvetnik sodišču prve stopnje novo pooblastilo moral predložiti.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
sporazum o krajevni pristojnosti – označba sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Po 69. členu ZPP se stranki lahko sporazumeta o krajevni pristojnosti kakšnega sodišča. Vendar se v primerih, ko pride do pravdnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko po 41. in 62. členu ZIZ tak sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
OZ člen 39, 86, 122. ZST-1 člen 31, 32. ZODVT člen 21.
najemna pogodba – izpraznitev prostora – ničnost pogodbe – oddaja prostora v najem večim najemnikom - odmera odvetniških storitev – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Okoliščina, da je tožeča stranka sklenila za iste poslovne prostore dve najemni pogodbi z različnima najemnikoma, ne pomeni nedopustne podlage v smislu 39. čl. OZ. Podlaga najemne pogodbe je v odplačni rabi prostorov. Nikakršne pravne ovire ni za hkratno odplačno rabo istega prostora s strani več najemnikov, če jo dejanske okoliščine primera omogočajo. Ovire so torej lahko samo dejanske, teh pa tožena stranka ni zatrjevala. Tudi ni zatrjevala kršitve moralnih ali etičnih norm , za katero bi lahko šlo v primeru nepoštenega najemodajalca, ki isti prostor odda dvema najemnikom brez njune vednosti.
Ob uporabi 21. člena ZODVT v zvezi s 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni oziroma se odmerijo odvetniške storitve po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. čl. zakona ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
sodna taksa ob domnevi umika - nastanek taksne obveznosti – prepozen predlog za odlog plačila sodne takse
Sklep o odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne vložitve predloga za odlog ali obročno plačilo in velja le za takse za tiste vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje.
Obveznost plačati sodno takso ob domnevi umika vloge zaradi neplačila takse za postopek nastane ob pravnomočnosti sklepa o njenem umiku
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – pogodba o delu – odgovornost podjemnika – pravica dajati navodila
1. Po določbi prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je bilo treba.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da varnostnik, ki je povzročil škodo, ni delal pri toženi stranki, pač pa pri družbi V. d.o.o. Zato podlage za odgovornost tožene stranke ni.
aktivna legitimacija upravnika – rezervni sklad – odločitev o zvišanju prispevka v rezervni sklad
Tožeča stranka je na podlagi aneksa št. 1 k pogodbi o opravljanju upravniških storitev pridobila aktivno legitimacijo za nastopanje v predmetnem postopku.
Za sprejem odločitve o zvišanju prispevka v rezervni sklad zadošča soglasje etažnih lastnikov, katerih solastniški deleži presegajo polovico vseh solastniških deležev.
denarna kazen za žalitev – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
V primeru, če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Člen 305. ZPP pravice, ki jih ima glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata ali pa senat, enači s pravicami, ki jih imata le-ta glede vzdrževanja reda tudi na drugih narokih, torej zunaj glavne obravnave, na ogledu.
Materialnopravna pravila tega postopka ureja SPZ v poglavju solastnina (3. oddelek, 1. odsek) in glede načina delitve stvari v 70. členu primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve. Če pa se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
Med stroške vojaškega usposabljanja, ki jih je tožnik dolžan povrniti, ker ni uspešno zaključil šole za častnike, sodijo tudi plača in nadomestila plače za čas bolniškega staleža.
pogodbena kazen - plača - dodatek k plači - direktor - razrešitev - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
V času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni bil več direktor tožene stranke, tako da so zanj veljale določbe SKPgd o pogodbeni kazni, četudi s toženo stranko ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi (in tudi ni bil razporejen na drugo delovno mesto).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Pri ostalih delavkah (razen pri tožnici) so se rezultati po opominu izboljševali, tako da ni možno, da je slabo doseganje rezultatov dela pri tožnici izključna posledica gospodarske krize in zasičenosti trga z zavarovalnimi produkti. Slabo doseganje rezultatov je mogoče pripisati njeni krivdi, ravnanje, ko v enem mesecu ni sklenila nobenega zavarovanja, pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki lahko utemeljeno privede do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - nadurno delo - ustni dogovor - najemnina
Toženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno navedel, da obveznosti plačila najemnine ne nasprotuje, s čimer je priznal dejstvo, ki ga je zatrjeval tožnik (to je, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino), zato nadaljnje dokazovanje v tej smeri s strani tožnika niti ni bilo potrebno.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - vmesna sodba
Za škodo, ki je tožniku nastala pri delu, ko mu je roka bagra stisnila glavo ob kabino, tožena stranka kot tožnikov delodajalec odgovarja objektivno, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo, ne glede na dejstvo, da bager ni njena last.
sodno varstvo – funkcionarji - poslanci – poslanski mandat – uporaba zakona - pravna praznina - sodnik
ZPos ne vsebuje določila, ki bi za primere pravil in dolžnosti v zvezi s poslanskim mandatom, ki niso urejena v tem zakonu, napotil na uporabo drugega zakona. Gre za pravno praznino, zato je potrebno uporabiti pravila, ki urejajo podobne primere. Enako kot poslanci so funkcionarji tudi sodniki. ZSS za razliko od ZPos, v 4.a členu določa, da se glede sodnikovih pravic in dolžnosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene v tem zakonu, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja. Z uporabo analogije se tudi za pravice in dolžnosti poslancev, ki izhajajo iz njihovega mandata in ki jih ne ureja ZPos, uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja, to pa je ZDR.
spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi – protispisnost – trditveno breme
Pritožnik mora protispisnost ne le konkretizirati (navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša), pač pa tudi pojasniti, kateri listini nasprotuje in na katerih mestih se razlikuje sodba.
spor majhne vrednosti – izvedba glavne obravnave – pritožbeni razlog - relativne bistvene kršitve postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sodbo brez obravnave, saj nobena od strank ni zahtevala izvedbo naroka tako, da so neutemeljena smiselna zatrjevanja tožnika, da mu ni bila dana možnost obravnavanja.
ZDR člen 6. ZVRS člen 32, 32/1, 32/2. ZPos člen 37, 38. ZObr člen 100.a.
vrnitev na delo – prenehanje funkcije – minister – diskriminacija – sodno varstvo
Pravica do vrnitve na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, preneha, če je minister ne uveljavlja v roku treh mesecev od prenehanja mandata.