sodna taksa ob domnevi umika - nastanek taksne obveznosti – prepozen predlog za odlog plačila sodne takse
Sklep o odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne vložitve predloga za odlog ali obročno plačilo in velja le za takse za tiste vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje.
Obveznost plačati sodno takso ob domnevi umika vloge zaradi neplačila takse za postopek nastane ob pravnomočnosti sklepa o njenem umiku
domneva umika napovedi pritožbe - predlog za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse
Vročitev neutemeljenega predloga za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse ne odloži nastanka taksne zamude in nastopa fikcije umika napovedi pritožbe.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – parcelacija nepremičnine – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – priposestvovanje nepremičnine
V tem sporu gre za združitev zahtevkov dveh tožnikov, ki sta oba priposestvovala del nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisano na toženko A.B. Zato mora sodišče v izreku odločiti o usodi celotne parcele, ki bo po pravnomočnosti sodbe razdeljena med oba tožnika s tem, da bo treba najprej urediti parcelacijo, kjer se ukine stara parcela in oblikujejo v njenem obsegu nove parcele.
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 286.b, 287, 287/2. ZpSto-1 člen 54, 54/2, 55, 55/2-4, 55/5. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve.
povrnitev škode - odgovornost pošte - opravljanje poštnih storitev - odgovornost delavca - izročitev pošiljke tretji osebi - posredna škoda
Delavka prvotoženke ni ravnala v skladu s poklicno skrbnostjo, ko je izročila pošiljko nepooblaščeni osebi, ne da bi preverila istovetnost prinosnika obvestila in je ravnala v nasprotju z določbami Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 58/2004), ki podrobno predpisujejo dolžnost vročevalca, da ta preveri istovetnost prejemnika.
Tožnikova škoda, ki je v tem, da je nekdo z njegovega računa dvigoval denar v vtoževani višini, je v neposredni vzročni zvezi z nepravilnim poslovanjem prvotoženke oziroma je neupravičeni tretji osebi, s tem bila neposredno omogočena zloraba bančne kartice tožnika.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
sporazum o krajevni pristojnosti – označba sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Po 69. členu ZPP se stranki lahko sporazumeta o krajevni pristojnosti kakšnega sodišča. Vendar se v primerih, ko pride do pravdnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko po 41. in 62. členu ZIZ tak sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – pogodba o delu – odgovornost podjemnika – pravica dajati navodila
1. Po določbi prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je bilo treba.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da varnostnik, ki je povzročil škodo, ni delal pri toženi stranki, pač pa pri družbi V. d.o.o. Zato podlage za odgovornost tožene stranke ni.
aktivna legitimacija upravnika – rezervni sklad – odločitev o zvišanju prispevka v rezervni sklad
Tožeča stranka je na podlagi aneksa št. 1 k pogodbi o opravljanju upravniških storitev pridobila aktivno legitimacijo za nastopanje v predmetnem postopku.
Za sprejem odločitve o zvišanju prispevka v rezervni sklad zadošča soglasje etažnih lastnikov, katerih solastniški deleži presegajo polovico vseh solastniških deležev.
denarna kazen za žalitev – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
V primeru, če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Člen 305. ZPP pravice, ki jih ima glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata ali pa senat, enači s pravicami, ki jih imata le-ta glede vzdrževanja reda tudi na drugih narokih, torej zunaj glavne obravnave, na ogledu.
Materialnopravna pravila tega postopka ureja SPZ v poglavju solastnina (3. oddelek, 1. odsek) in glede načina delitve stvari v 70. členu primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve. Če pa se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Pri ostalih delavkah (razen pri tožnici) so se rezultati po opominu izboljševali, tako da ni možno, da je slabo doseganje rezultatov dela pri tožnici izključna posledica gospodarske krize in zasičenosti trga z zavarovalnimi produkti. Slabo doseganje rezultatov je mogoče pripisati njeni krivdi, ravnanje, ko v enem mesecu ni sklenila nobenega zavarovanja, pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki lahko utemeljeno privede do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pri stroških postopka, do katerih je upravičen tožnik ob izdani zamudni sodbi, s katero je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno, je treba upoštevati še stroške, ki so tožniku nastali v zvezi z predlogom za začasno odredbo, s katerim je uspel.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – destimulacija
Tožnik v vtoževanem obdobju ni dosegel pričakovanih rezultatov dela glede na postavljene plane, nedoseganje pričakovanih rezultatov glede na postavljene plane pa je bilo po ureditvi v splošnih aktih tožene stranke podlaga za obračun negativne stimulacije (destimulacijo) in s tem za ustrezne odbitke od osnovne plače. Tak način obračunavanja plač ni niti protizakonit niti nedopusten, destimulacija je bila obračunana pravilno in v skladu s pravilnikom, tako da tožbeni zahtevek za vrnitev odbitkov od plače ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – poravnava – nova škoda – nepremoženjska škoda
Tožnik je sicer v letu 2000 sklenil poravnavo, v kateri se je sporazumel za odškodnino kot za popolno poravnavo vseh zahtevkov za škodo zaradi izpostavljenosti azbestu. Ker v času sklenitve te poravnave stranki nista mogli predvideti takih poslabšanj zdravstvenega stanja tožnika, kot so se izkazala v letu 2006, ko je nastopila nova okvara pljuč, je tožnik upravičen do nove odškodnine iz tega naslova.
Ker je bila tožnica oproščena le plačila sodnih taks, predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov, skratka svojih stroškov postopka, je ob umiku tožbe nasprotni stranki dolžna povrniti njene utemeljeno priglašene stroške postopka. Oprostitev plačila se ni nanašala na stroške nasprotne stranke.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če se zamudi prekluzivni materialni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen, ker se vrnitev v prejšnje stanje lahko dovoli le zaradi zamude procesnih (ne materialnih) rokov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero – regres za letni dopust – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – sodno varstvo
Dejstvo, da se je tožnik grobo, žaljivo in nasilno obnašal zlasti v administraciji, ni bistveno pri presoji obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Bistven za presojo je zlasti odnos med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke, saj slednji nastopa v imenu delodajalca, ta odnos pa je dopuščal komunikacijo, zaradi česar se šteje, da tožena stranka ni dokazala upravičenih razlogov za opustitev dolžnosti, da tožniku omogoči zagovor.
poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – udeležba na dobičku – odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik je skladno z določbami pogodbe o zaposlitvi upravičen do nagrade oziroma do udeležbe pri dobičku, četudi nalog oziroma funkcije direktorja ni opravljal celo leto. Iz tega razloga je upravičen do sorazmernega dela dobička glede na čas trajanja opravljanja funkcije.
plača - pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - dejansko delo - sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, da tožena stranka tožnici v podpis izroči pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator ekspert, ni utemeljen, saj bi tožnica, če je opravljala drugo zahtevnejše delo (delo novinar komentator ekspert), ne dela, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, lahko le zahtevala plačilo za opravljeno delo, pri čemer bi bila upravičena do razlike med plačo, ki jo je prejela, in plačo, ki bi jo glede na dejansko opravljeno delo morala prejeti.