izključitev iz članstva - postopek izključitve iz društva - pravica do pravnega sredstva
Ker zapisnik skupščine, na kateri se je odločalo o pritožbi tožnika zoper odločitev upravnega odbora tožene stranke, da se tožniku odreče članstvo v društvu, ne vsebuje jasne in nedvoumne odločitve skupščine, tožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za ta pravdni postopek, v katerem tožnik zahteva, da se sklep upravnega odbora o njegovi razrešitvi razveljavi.
Sodišče prve stopnje se o spremembi tožbenega zahtevka ni izreklo, ali ga dopusti ali ga ne dopusti. S tem je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke 339. člena ZPP.
prenehanje pooblastila pravne osebe - stranka v postopku – dovoljenost pritožbe – nadaljevanje postopka - vročanje fizični osebi
S prenehanjem stranke je prenehalo tudi pooblastilo, ki ga je dala odvetniku R. K. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo družbe V., ki jo je vložil odvetnik R. K. brez pooblastila oziroma za neobstoječo pravno osebo, zavrglo.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 15, 15. a, 15.b, 15.c.
pristojnost sodišča Republike Slovenije – spletne igre na srečo v EU – potrošniki – poklicna dejavnost
Glede na konkretne okoliščine predmetne zadeve, kot tudi pravne ureditve spletnih iger na srečo v EU je tožnike šteti za potrošnike v okviru člena 15 Uredbe.
Tožniki za opravljanje dejavnosti iger na srečo niso registrirani, torej igranje pokra pravno ni mogoče ovrednotiti kot njihovo poklicno dejavnost.
izvedenec – nagrada izvedenca – vrnitev v prejšnje stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.
ničnost pogodbe – oderuška pogodba – stiska in lahkomiselnost
Ocena vseh okoliščin primera je, da tožnica ni bila žrtev oderuštva. Tožnica je bila sama tista, ki je najemala kredite in kreditodajalce zavajala z originalnimi pogodbami za stanovanje. Tožnica je pri najemanju posojil ravnala prefrigano in zato ni možno reči, da je bila neizkušena in lahkomiselna, zato ji ni slediti, da je njen položaj ocenjevati kot stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost oziroma kot osebno stisko.
pogodba o trgovskem zastopanju – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – odpravnina
Ker je tožeča stranka kršila navodila tožene stranke (naročitelja) o načinu poslovanja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeno zadostuje za ugotovitev, da obstoji resen razlog za odpoved posredniške pogodbe brez odpovednega roka.
Vzdrževalec ceste lahko odgovarja le po načelih krivdne odgovornosti, če je za nastalo škodo podana njegova krivda, torej opustitev dolžnega ravnanja.
Da bi se lahko razbremenila odgovornosti, bi morala druga toženka dokazati, da je v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bil dolžan ukrepati profesionalno skrben vzdrževalec javne ceste. Merilo skrajne skrbnosti narekuje vzdrževalcu ceste kot strokovnjaku, da mora v dvomu izvesti vse preventivne ukrepe.
devize na deviznih hranilnih knjižicah – jamstvo RS – obveznosti LB Ljubljana d.d. - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – uporaba domačega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da konkretno pravno razmerje med varčevalko (tožnico) in toženko z vprašanjem nasledstva bivše SFRJ ni povezano. Vprašanje jamčevanja države za bančne vloge nima vpliva na legitimacijo tožene stranke.
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, če ni upoštevalo mnenj izvedencev o tem, katera pot bi bila najprimernejša, saj v tem delu, ker gre za pravno presojo, mnenjem ni bilo dolžno slediti.
Sankcija ničnosti je predvidena za primere protiustavnih, nazakonitih in nemoralnih pravnih poslov, katerih učinkovanje zaradi družbenih interesov ni sprejemljivo.
pogodbeno pravo – izpolnitev pogodbe – zamuda pri izpolnitvi – dogovor o odlogu izpolnitve - pritožbena novota – pogodbena kazen
S tem, ko je bilo med strankama sporazumno dogovorjeno, da lahko tožnik plača kupnino kasneje, ko mu bo banka sprostila sredstva odobrenega posojila, ni mogoče več šteti, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom svoje obveznosti. Tožena stranka mu je namreč izpolnitev obveznosti odložila, pri tem pa si ni izrecno pridržala pravice terjati zamudne obresti za čas odložitve obveznosti.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak nepremičnine – preverjanje identitete nepremičnine
Če ni popolne identitete med oznako nepremičnine v listini in oznako v zemljiški knjigi, mora sodišče identiteto preveriti. Določbo 1. odstavka 31. člena ZZK-1 je treba razlagati vsebinsko.
Po določbi 1. odst. 155. člena ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, upošteva sodišče tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v stečajnem postopku, v katerem ni bilo razčiščeno vprašanje uveljavljane ločitvene pravice za terjatev, zavarovano s hipoteko, ni primerna listina za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe.
O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo, zato je izključeno, da bi o vprašanju, ali materialno pravni razlogi za vpis hipoteke in zaznambe izvršbe obstajajo ali ne, odločalo zemljiškoknjižno sodišče.
športni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje športnih objektov – družbena lastnina
64. člen ZSpo določa dve navidez vzporedni, v resnici pa zaporedni vrsti lastninjenja športnih objektov, ki so bili ob uveljavitvi zakona v družbeni lastnini. Prvo je bilo časovno omejeno in je veljalo za tiste športne objekte, za katere je v zakonsko predvidenem roku pristojni organ lokalne skupnosti odločil, da so občinskega pomena. S tem so postali lastnina lokalne skupnosti.
Temu se lahko društvo upre le, če na objektih izkaže lastninsko pravico, torej tedaj, ko bi lokalna skupnost za objekte občinskega pomena razglasila objekte, ki niso bili v družbeni lastnini, temveč v lasti društva ali druge pravne ali fizične osebe.
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati ugovore tožene stranke o obstoju deljene odgovornosti po določbi 171. čl. OZ oziroma o prispevku oškodovanca k nastanku škode. Kazenska obsodilna sodba namreč na ta vprašanja ne odgovarja, zato je napačno stališče pritožbe tožeče stranke, da je že iz opisa kaznivega dejanja jasno, da je zavarovanec tožene stranke v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno v strahu za svoje življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068241
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 212.
začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – verjeten izkaz nevarnosti – neizkazana nevarnost – nujno preživljanje - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – višina preživnine
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.
Določilo 1. odstavka 156. člena ZPP določa, da je stranka dolžna ne glede na izid pravde, povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je njej – tožeči stranki primerilo je bilo dejstvo, da je sodišče kljub temu, da tožeča stranka ni plačala sodne takse za revizijo in se je v posledici revizije štela za umaknjeno, revizijo poslalo v odgovor toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je vročitev opravilo nepravilno, saj je tožena stranka že dne 15. 09. 2011 (pred izdajo zamudne sodbe) s priporočeno pošto vložila odgovor na tožbo s priloženim pooblastilom odvetniku. Zato bi v skladu s 1. odst. 137. čl. ZPP sodišče prve stopnje moralo vročati zamudno sodbo pooblaščencu, ne pa neposredno stranki.