napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – prekinitev zapuščinskega postopka – status stranke v zapuščinskem postopku
M. L. je stranka zapuščinskega postopka, saj uveljavlja določeno pravico iz zapuščine, to je pravico do dedovanja. Za njen status stranke ni pomembno, ali se je odpovedala dedovanju po zapustnici in ali bo s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo.
pogodba o trgovskem zastopanju – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – odpravnina
Ker je tožeča stranka kršila navodila tožene stranke (naročitelja) o načinu poslovanja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeno zadostuje za ugotovitev, da obstoji resen razlog za odpoved posredniške pogodbe brez odpovednega roka.
določen zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – višina najemnine
Tožbeni zahtevek v tožbi na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino mora vsebovati celotno najemno pogodbo oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe, tudi višino najemnine. Višine najemnine ni mogoče določiti zgolj opisno s sklicevanjem na mnenje izvedenca, ki bo postavljen šele v postopku.
zastaranje terjatve na povračilo škode zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – škoda zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Tožnik zahteva, da mu toženca povrneta premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku. V konkretnem primeru je kupec pridobil lastninsko pravico s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine, kar pomeni, da je s tem trenutkom tožniku nastala škoda, ki bi jo eventuelno odgovorna oseba lahko povrnila le z reparacijo škode.
sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog zoper sodbo na podlagi pripoznave
Sodbo na podlagi pripoznave lahko stranka izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Takšnih pritožbenih razlogov toženec v pritožbi ne navaja.
Določilo 1. odstavka 156. člena ZPP določa, da je stranka dolžna ne glede na izid pravde, povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je njej – tožeči stranki primerilo je bilo dejstvo, da je sodišče kljub temu, da tožeča stranka ni plačala sodne takse za revizijo in se je v posledici revizije štela za umaknjeno, revizijo poslalo v odgovor toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062572
SPZ člen 70.
delitev solastnine – delitev v naravi – civilna delitev – upravičen interes
Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje.
Sankcija ničnosti je predvidena za primere protiustavnih, nazakonitih in nemoralnih pravnih poslov, katerih učinkovanje zaradi družbenih interesov ni sprejemljivo.
pogodbeno pravo – izpolnitev pogodbe – zamuda pri izpolnitvi – dogovor o odlogu izpolnitve - pritožbena novota – pogodbena kazen
S tem, ko je bilo med strankama sporazumno dogovorjeno, da lahko tožnik plača kupnino kasneje, ko mu bo banka sprostila sredstva odobrenega posojila, ni mogoče več šteti, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom svoje obveznosti. Tožena stranka mu je namreč izpolnitev obveznosti odložila, pri tem pa si ni izrecno pridržala pravice terjati zamudne obresti za čas odložitve obveznosti.
prenehanje pooblastila pravne osebe - stranka v postopku – dovoljenost pritožbe – nadaljevanje postopka - vročanje fizični osebi
S prenehanjem stranke je prenehalo tudi pooblastilo, ki ga je dala odvetniku R. K. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo družbe V., ki jo je vložil odvetnik R. K. brez pooblastila oziroma za neobstoječo pravno osebo, zavrglo.
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 64, 68, 68/1, 68/2, 160, 160/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3, 200/3-1, 213, 213/1. OZ člen 270, 270/1, 1027.
odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave – pravica do glasovanja – zavarovana terjatev – verjetno izkazana terjatev – verjetnost terjatve ločitvenega upnika
Sodišče ne odloča o verjetnosti terjatev ločitvenih upnikov. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je namreč v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave. Če prisilna poravnava na njegove pravice ne vpliva, torej upnik ne glasuje in sodišče v postopku prisilne poravnave ne odloča o verjetnosti njegove terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067695
OZ člen 111, 287, 288, 299, 299/2, 347, 347/1, 352, 352/3, 357, 357/6, 417, 963.
kreditna pogodba – odstop od kreditne pogodbe – zavarovalnina – prehod terjatev – razdrta pogodba – vračunavanje – delno plačilo
Odstop od pogodbe pomeni njeno razdrtje, zaradi česar sta stranki v skladu s 111. členom OZ prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. V trenutku odstopa banke od pogodbe le-ta zato ni več imela terjatve na izpolnitev pogodbe, temveč zgolj še terjatev na povračilo posojenega zneska denarja, tj. glavnice po pogodbi, zmanjšane za že plačane obroke, ter pravico do povračila morebitne škode. Od trenutka odstopa banke od pogodbe, namreč tožeča stranka, na katero je z izplačilom zavarovalnine prešla terjatev banke, plačila takšnih obresti ne more več utemeljevati na pogodbenem temelju. Banka in posledično tožeča stranka, ki je zaradi nastopa zavarovalnega primera in plačila zavarovalnine vstopila v njene pravice v razmerju do tožene stranke, pa je upravičena od dolgovanih denarnih zneskov zahtevati zakonske zamudne obresti. Takšna pravna diagnoza primera ima torej za posledico zaključek, da tožena stranka banki in sedaj tožeči stranki ni dolgovala glavnice ter stranskih terjatev, temveč dve glavnici (eno za vračilo posojenega denarnega zneska zaradi odpadlega pravnega temelja in eno iz naslova povračila škode) ter stransko terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Glede na pojasnjeno, za vračunavanje delnega plačila ni več mogoče uporabiti zgolj določbe 288. člena OZ, temveč je treba upoštevati tudi določbo 287. člena OZ, v skladu s katero se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, ob odsotnosti sporazuma upnika in dolžnika o vračunavanju, kakor tudi dolžnikove izjave o vračunavanju, ter ob obstoju okoliščine, da je hkrati zapadlo več obveznosti, pri čemer so vse enako (ne)zavarovane, dolžniku so vse v enako breme, nastale pa so tudi istočasno, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.
dovoljenost pritožbe – pravi interes – pravnomočno končan pravdni postopek – vročanje fizični osebi – dejansko bivališče
Iz spisa je razvidno, da je postopek pravnomočno končan. Pravda je torej zaključena. Zato ni podan pravni interes za pritožbo in je ta nedovoljena v smislu 3. odst. 343. čl. ZPP.
ZPP v 140. čl. in nadaljnjih vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje (kar je pogojeno z dejanskim bivanjem), in ne na njihovo prebivališče (kar je pogojeno s formalno registracijo). Ni mogoče preprosto po pravilih 141. in 142. čl. ZPP vročitve opraviti tako, da bi vročevalec pustil obvestilo na naslovu prebivališča, kot je vpisan v Centralni register prebivalstva, čeprav tam toženec dejansko ne stanuje več, in bi se vročitev s tem štela za opravljeno. Vročitev mora namreč biti opravljena na naslovu toženčevega dejanskega stanovanja, pri čemer si sodišče lahko pomaga s postopki ugotavljanja prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068241
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 212.
začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – verjeten izkaz nevarnosti – neizkazana nevarnost – nujno preživljanje - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – višina preživnine
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.
stavbna pravica - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - zakonita gradnja - pravica uporabe - pravica gradnje – zakonita gradnja – dovoljenje za gradnjo
Tožena stranka ni mogla ex lege pridobiti stavbne pravice na zemljišču, na katerem je zgradila lovski dom, čeprav je imela zanj gradbeno in lokacijsko dovoljenje, če ji gradnje ni dovolil tisti, ki je imel pravico uporabe ne tej nepremičnini, ki je bila tedaj družbena lastnina.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje samo po sebi ne pomeni nujno, da gre za zakonito gradnjo. Upravna dovoljenja nimajo moči posegati v lastninske odnose, jih spreminjati in obremenjevati. Lokacijsko dovoljenje izkazuje le, da je gradnja v skladu s prostorsko ureditvijo zemljišča, gradbeno pa, da načrtovana stavba ustreza gradbenim normativom.
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja namreč glede na to, da mu upnik ni ugovarjal, v skladu z že zgoraj navedenimi zakonskimi določbami velja za dokončnega in je izvršilni naslov. Upnik je z njegovim poplačilom v skladu s petim odstavkom 38.c člena ZIZ plačal nadaljnje izvršilne stroške (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ki so bili za izvršbo potrebni in mu jih mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti dolžnik. Glede na to, da gre za stroške plačila izvršitelja (za njegovo delo in njegove stroške) na podlagi dokončnega obračuna, ki je izvršilni naslov, sodišče prve stopnje v tej fazi postopka ni imelo nobenih razlogov za dvom o potrebnosti teh nadaljnjih izvršilnih stroškov. V kolikor sodišče prve stopnje ni dvomilo, da je upnik na podlagi navedenega dokončnega obračuna izvršitelja poplačal v celoti, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, bi moralo tudi dolžniku naložiti v povrnitev navedene nadaljnje izvršilne stroške upnika v celoti. Upniku so namreč nastali stroški celotnega poplačila izvršiteljeve terjatve po obračunu, zoper katerega ni ugovarjal, zato mu ni bilo potrebno z računi izkazovati dejanskega nastanka stroškov po posameznem v izvršiteljevem obračunu zajetem računu.
OZ člen 343. ZDavP člen 20, 97, 97/5. ZDavP-2 člen 87, 125, 125/3, 126/5, 126a, 418. ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 350, 350/2, 366, 366/1. ZZK-1 člen 6.
zastaranje davčne obveznosti – zastaranje terjatve zavarovane s hipoteko – začetek teka zastaralnega roka – absolutno zastaranje – relativno zastaranje
v skladu s prvim odstavkom 126a. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o absolutnem zastaranju pravice do odmere in izterjave davčne obveznosti (vsebovane v petem odstavku 126. člena ZDavP-2) davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
ZFPPIPP člen 123a. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj
Spremembe predpisa, ki med tekom roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev vloge, ni mogoče razlagati v škodo stranke, saj bi na ta način stranka izgubila že pridobljene pravice. Razlaga, da bi upnik od oklica o začetku stečajnega postopka do 01. 01. 2011 pravilno vložil prijavo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, bi bila za upnico prestroga, saj bi omejila njeno ustavno pravico do sodnega varstva, zato ni sprejemljiva.
izvedenec – nagrada izvedenca – vrnitev v prejšnje stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.