Ker tožeča stranka ni dokazala, niti zatrjevala obstoja zakonskega pogoja ničnosti obravnavanega dela notarskega zapisa, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo.
vročitev vabila stranki za glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu
Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavni obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki. Vročitev se opravi osebno, če stranka nima pooblaščenca. Toženka in stranska intervenienta niso bili pravilno vabljeni na prvi narok, imajo pa pooblaščenca, zato so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo naroka, saj je bil pooblaščenec pravilno vabljen na narok in se je naroka tudi udeležil.
športni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje športnih objektov – družbena lastnina
64. člen ZSpo določa dve navidez vzporedni, v resnici pa zaporedni vrsti lastninjenja športnih objektov, ki so bili ob uveljavitvi zakona v družbeni lastnini. Prvo je bilo časovno omejeno in je veljalo za tiste športne objekte, za katere je v zakonsko predvidenem roku pristojni organ lokalne skupnosti odločil, da so občinskega pomena. S tem so postali lastnina lokalne skupnosti.
Temu se lahko društvo upre le, če na objektih izkaže lastninsko pravico, torej tedaj, ko bi lokalna skupnost za objekte občinskega pomena razglasila objekte, ki niso bili v družbeni lastnini, temveč v lasti društva ali druge pravne ali fizične osebe.
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati ugovore tožene stranke o obstoju deljene odgovornosti po določbi 171. čl. OZ oziroma o prispevku oškodovanca k nastanku škode. Kazenska obsodilna sodba namreč na ta vprašanja ne odgovarja, zato je napačno stališče pritožbe tožeče stranke, da je že iz opisa kaznivega dejanja jasno, da je zavarovanec tožene stranke v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno v strahu za svoje življenje.
Škoda, ki jo tožnik zatrjuje, je torej nastala že s predobjavo članka, ne pa šele z njegovo predstavitvijo oz. objavo v reviji.
Založnik vstopa v položaj avtorja le v obsegu avtorjevih pravic, ki mu jih daje ZASP. Ni pa mogoče aktivne ali pasivne legitimacije raztezati izven okvira uveljavljanja pravic po ZASP, torej na področje uveljavljanja zahtevkov, ki imajo podlago v določbah o odškodninski odgovornosti, kot je urejena v OZ.
Vzdrževalec ceste lahko odgovarja le po načelih krivdne odgovornosti, če je za nastalo škodo podana njegova krivda, torej opustitev dolžnega ravnanja.
Da bi se lahko razbremenila odgovornosti, bi morala druga toženka dokazati, da je v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bil dolžan ukrepati profesionalno skrben vzdrževalec javne ceste. Merilo skrajne skrbnosti narekuje vzdrževalcu ceste kot strokovnjaku, da mora v dvomu izvesti vse preventivne ukrepe.
izvedenec – nagrada izvedenca – vrnitev v prejšnje stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.
listina za vpis - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka – upravičen predlagatelj
Glede na aktualne podatke o lastništvu stanovanja v zemljiški knjigi pritožbeno sodišče ne pomeni, da bi morali pri tej izjavi (o prenosu lastninske pravice) sodelovati vsi etažni lastniki objekta, v katerem je to stanovanje in v korist katerih je sicer zahtevan vpis solastninske pravice. Lastnik ima namreč pravico, da samostojno razpolaga s stvarjo, na kateri ima lastninsko pravico. So pa etažni lastniki, v korist katerih je zahtevan vpis, udeleženci zemljiškoknjižnega postopka, ki jim je treba vročiti sklep o dovolitvi vpisa, zoper katerega imajo pravico vložiti ugovor.
stavbna pravica - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - zakonita gradnja - pravica uporabe - pravica gradnje – zakonita gradnja – dovoljenje za gradnjo
Tožena stranka ni mogla ex lege pridobiti stavbne pravice na zemljišču, na katerem je zgradila lovski dom, čeprav je imela zanj gradbeno in lokacijsko dovoljenje, če ji gradnje ni dovolil tisti, ki je imel pravico uporabe ne tej nepremičnini, ki je bila tedaj družbena lastnina.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje samo po sebi ne pomeni nujno, da gre za zakonito gradnjo. Upravna dovoljenja nimajo moči posegati v lastninske odnose, jih spreminjati in obremenjevati. Lokacijsko dovoljenje izkazuje le, da je gradnja v skladu s prostorsko ureditvijo zemljišča, gradbeno pa, da načrtovana stavba ustreza gradbenim normativom.
izključitev iz članstva - postopek izključitve iz društva - pravica do pravnega sredstva
Ker zapisnik skupščine, na kateri se je odločalo o pritožbi tožnika zoper odločitev upravnega odbora tožene stranke, da se tožniku odreče članstvo v društvu, ne vsebuje jasne in nedvoumne odločitve skupščine, tožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za ta pravdni postopek, v katerem tožnik zahteva, da se sklep upravnega odbora o njegovi razrešitvi razveljavi.
ZPP, člen 105a,181, 185, 191. SPZ, člen 100. ZTLR člen 12, 43. OZ člen 35, 86. ZPN členi 5,7. ZPDS člen 2,5,6,7. ZUN člen 46. SZ člen 9. SZ-1 člen 190. ZLNDL člen 2. ZVEtL člen 28.
funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – pravica uporabe – razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem – pravni interes
Z nakupom posameznega stanovanja v sklopu naselja B. so kupci pridobili tudi pravico uporabe na zemljišču in to ne le na stavbišču, ampak tudi zemljišču, ki je bilo po takrat veljavnih predpisih potrebno za redno rabo posameznega objekta. Navedeno velja ne glede na to, da prodajne pogodbe niso konkretneje določale pravic na parcelah, na katerih so stale stanovanjske stavbe in tudi niso imele ustreznih zemljiškoknjižnih dovolil ter zemljišče potrebno za redno rabo objekta (kasneje funkcionalno zemljišče) ni bilo odmerjeno.
Izostanek odmere funkcionalnega zemljišča in vpisa pravice uporabe v zemljiško knjigo še ni pomenil, da upravičeni imetniki pravice uporabe niso postali (so)lastniki zemljišča na podlagi določb ZLNDL, saj je do lastninjenja prišlo že na podlagi zakona, vknjižba na podlagi ZLNDL pa po stališču sodne prakse ni bila konstitutivna, ampak deklaratorna.
sodna ureditev meje – stroški postopka – sodna taksa za ureditev meje
Skupne stroške, o katerih govori 139. člen ZNP, trpijo udeleženci postopka. Taksa za ureditev meje je strošek za delo sodišča in to predstavlja skupne stroške.
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 64, 68, 68/1, 68/2, 160, 160/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3, 200/3-1, 213, 213/1. OZ člen 270, 270/1, 1027.
odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave – pravica do glasovanja – zavarovana terjatev – verjetno izkazana terjatev – verjetnost terjatve ločitvenega upnika
Sodišče ne odloča o verjetnosti terjatev ločitvenih upnikov. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je namreč v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave. Če prisilna poravnava na njegove pravice ne vpliva, torej upnik ne glasuje in sodišče v postopku prisilne poravnave ne odloča o verjetnosti njegove terjatve.
sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog zoper sodbo na podlagi pripoznave
Sodbo na podlagi pripoznave lahko stranka izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Takšnih pritožbenih razlogov toženec v pritožbi ne navaja.
Kljub temu, da iz menične izjave - pooblastila za izpolnitev bianco menice izhaja, da bo trasant podjetje P. d.o.o, to na status toženca kot trasanta ne vpliva. Menična izjava oziroma pooblastilo se lahko nanaša na vse sestavine menice, razen na podpis, ki je nujno potreben že v trenutku, ko je menica izdana (izročena).
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – prekinitev zapuščinskega postopka – status stranke v zapuščinskem postopku
M. L. je stranka zapuščinskega postopka, saj uveljavlja določeno pravico iz zapuščine, to je pravico do dedovanja. Za njen status stranke ni pomembno, ali se je odpovedala dedovanju po zapustnici in ali bo s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo.
določen zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – višina najemnine
Tožbeni zahtevek v tožbi na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino mora vsebovati celotno najemno pogodbo oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe, tudi višino najemnine. Višine najemnine ni mogoče določiti zgolj opisno s sklicevanjem na mnenje izvedenca, ki bo postavljen šele v postopku.
Tožeča stranka ni dokazala okoliščin, ki bi utemeljevale predlog za odlog izvršbe. Predlog je utemeljevala le z navedbo, da se ji, glede na izredno visok znesek takse za revizijo, omogoči odlog.