ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. ZJU člen 154, 154/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnica je brez odobritve osebnega zdravnika odšla iz kraja bivanja in sicer se je udeležila seminarjev v okviru sodniškega pripravništva, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – podatki o plačah
Sodišče prve stopnje je preverilo odmero pokojnine v dokončni odločbi toženca in ugotovilo, da je le-ta pravilna. Zgolj na podlagi tožnikove navedbe, da je bila njegove plača višja, kot jo je upošteval toženec (tako da bi bilo upravičen do višje pokojnine), za katero ni predložil nobenih dokazov, ni bilo dolžno preverjati podatkov o plačah pri delodajalcu.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Tožnik, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, bi lahko pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka (kot procesno dejanje v okviru postopka z izrednim pravnim sredstvom) vložil le po pooblaščencu, ki je odvetnik.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0006898
ZPP člen 158, 158/1.
stroški postopka – umik tožbe – dodatek k plači – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je umaknil tožbo v celoti več kot eno leto kasneje, ko mu je tožena stranka priznala vtoževani dodatek za nadpovprečno obremenjenost in povečan obseg dela, zato je odločitev, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka, pravilna.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – vročanje odpovedi – dokazovanje – listina – načelo neposrednosti
S tem, ko je tožena stranka skupaj s spremnim dopisom poslala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s sedeža na upravo, na območju katere je tožnik zaposlen, je izkazala resen namen, da odpoved učinkuje. Iz tega razloga se šteje dan pošiljanja za dan podaje odpovedi (in je odpoved pravočasna), ne glede na to, da ni bila vročena po pošti, ampak po nadrejenemu delavcu, kot je bila tudi ustaljena praksa pri toženi stranki.
Uradna zaznamka, glede vsebine katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, predstavljata listinski dokaz, stranki pa sta imeli možnost, da se o tem dokazu izrečeta, tako da je pritožbeno sodišče glede dokaznega ocenjevanja uradnih zaznamkov v enakem položaju kot sodišče prve stopnje. Če ju pri odločitvi upošteva, s tem ne krši načela neposrednosti.
Ker niso izpolnjene procesne predpostavke niti za vložitev revizije (ni bila vložena po odvetniku oziroma stranki, ki ima pravniški državni izpit) niti za vložitev pritožbe (pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dopustna), je odločitev o zavrženju vloge pravilna, čeprav je sodišče prve stopnje ni obravnavalo kot pritožbo, ampak kot revizijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je pravnomočno sodbo, s katero je bila tožniku priznana pravica do reintegracije (po predhodni nezakoniti izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), izvršila, tako da je tožnika pozvala nazaj na delo. Ker je tožena stranka v času, ko je tekel sodni spor, potrebovala delavca na tožnikovem delovnem mestu in ga tudi zaposlila, tožnik po vrnitvi nazaj na delo dela ni opravljal, ampak je koristil letni dopust, nato pa je bil odsoten z dela s pravico do nadomestila plače. Tudi kasneje tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi, ugotovila je, da ima dva delavca, ki imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, zaradi česar se je po primerjavi med njima odločila, da tožniku poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Opisano ravnanje tožene stranke je zakonito.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/2, 6, 7, 19.. ZPP člen 24.. ZPSV člen 2.
spor o pristojnosti - plačilo prispevkov za socialno zavarovanje - delovni spor
V primerih, ko delavec od delodajalca zahteva plačilo prispevkov za zavarovanje, obvezno ali obvezno dodatno zavarovanje, gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za katerega je na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1. OZ člen 29.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ponudba – sprejem ponudbe – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožena stranka ni sprejela predloga za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki ga je podala tožnica. Tega predloga pa tudi ni mogla tožena stranka sama, brez volje oziroma soglasja tožnice, prekvalificirati v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, in tožnici na njeni podlagi zaključiti delovnega razmerja.
Ker tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožniku plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, izplačala (v gotovini, na roke), je tožbeni zahtevek iz naslova plačila plač utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo obrambe – odpovedni rok – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – sodna razveza – odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila 3 delovnih dni od prejema vabila na zagovor do zagovora za pripravo obrambe (tožnik se je tudi opravičil, da zaradi zdravstvenih težav ne more priti na zagovor), pa tudi ker je tožnik tudi po prejemu odpovedi ostal na delu do izteka odpovednega roka, kar dokazuje, da niso bile podane okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost
Za obe vrsti zavarovancev (za zavarovance, zavarovane na podlagi delovnega razmerja, in za zavarovance, zavarovane na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti), se zagotavlja enako raven varstva oziroma obseg pravic. To pomeni, da je pri tožniku, ki je bil zavarovan na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, invalidnost podana, ker zaradi sprememb v zdravstvenem stanju svojega poklica (dejavnosti) ni več zmožen opravljati v obsegu, kot do nastanka teh sprememb. Tožnik tako ni zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, zmožen pa je za drugo delo v svojem poklicu z določenimi omejitvami in lahko dejavnost v določenem omejenem obsegu še vedno opravlja. V primeru, ko bi šlo za delavca, bi mu bila priznana pravica do premestitve, ker pa je samozaposleni, je zgolj od njega odvisno, na kakšen način bo organiziral opravljanje dejavnosti z omejitvami.
Sodišče prve stopnje je vložnika pozvalo, naj se glede nejasne vloge izjasni, ali gre za revizijo zoper sklep pritožbenega sodišča, in mu naložilo, da – v kolikor gre za revizijo – mora revizijo vložiti po pooblaščencu ki je odvetnik ali mora izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker vložnik v vlogi, ki jo je vložil pravočasno, ni pojasnil, ali je vložil revizijo, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – utemeljen razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – delo študentov
Študenti in delavci preko zaposlitvenih agencij so opravljali delo pri toženi stranki zgolj zaradi nenapovedanih odsotnosti več delavcev ali zaradi dopustov zaposlenih delavcev oziroma le v primerih začasno ali občasno povečanega obsega dela. Takšnega dela ni mogoče šteti za ustrezno zaposlitev skladno z določbami ZDR, ki bi ga bila tožena stranka dolžna ponuditi ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev stroškov izobraževanja je utemeljen, čeprav stranki o tem nista sklenili posebne pogodbe, ker se je toženka že s pogodbo o zaposlitvi zavezala, da bo v primeru prenehanja delovnega razmerja po njeni volji ali krivdi povrnila stroške izobraževanja, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Ta pogodbena določba temelji na kolektivni pogodbi tožene stranke, nanaša pa se na znanja, s katerimi bi toženka po prenehanju delovnega razmerja lahko uspešno konkurirala tožeči stranki pri drugih delodajalcih.
kaznivo dejanje vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti – romska skupnost – ogrožanje varnosti – sovražni govor
Pri kaznivem dejanju po 300. členu KZ gre po vsebini, pomenu in posledicah za ogroževalni delikt, ki vsebuje antidiskriminacijski dejanski stan. To pa izključuje opredelitev obdolženčevega ravnanja kot kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. člena KZ, kjer je kazensko pravno varovana osebna varnost osebe, ki je kot pravica do varnosti zagotovljena vsakomur po 34. členu URS.
Dejanje, ki ga je storil obdolženec, se je nanašalo na pripadnike etnične skupnosti, zoper katere je obdolženec širil sovraštvo in pozival na njihov pregon ter fizični napad nanje. V času storitve in danes veljavna zakonska ureditev v ničemer ne dopušča razlage, da je bilo obdolženčevo ravnanje v konkretni situaciji nekaznivo in pravno dopustno oziroma le poziv državi, naj ustrezno ukrepa.
stvarna pristojnost – nesreča pri delu – odškodninski spor zoper delodajalca in zavarovalnico – zamudna sodba
Sodišče prve stopnje po tem, ko je izdalo zamudno sodbo zoper prvotoženo stranko (delodajalca tožnika), s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za nematerialno škodo delno ugodilo, ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno za obravnavanje tožbenega zahtevka zoper drugotoženo stranko (zavarovalnico). Pri obeh toženih strankah gre za navadna sospornika na pasivni strani, glede katerih je sodišče prve stopnje stvarno pristojno, da obravnava sporno zadevo in zaključi postopek v celoti.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/1, 86, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. OZ člen 14, 82, 83.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - razlaga pogodb - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče razlagati, tako da bi se ugotavljalo, kakšno odpoved je imel delodajalec v mislih (ali redno ali izredno), ampak je treba njeno zakonitost presojati glede na vsebino odpovedi. To pomeni, da odpoved, ki je označena za izredno, ne more biti zakonita kot redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, čeprav za to izpolnjuje vse pogoje.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – varno delo – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal nevarno delo (delo demontaže starega električnega omrežja) na gradbišču, na katerem tožena stranka ni poskrbela za varno delo, zaradi česar je podana tako krivdna kot objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (leseni drog, na katerem je odstranjeval žice, se je prelomil, tako da je tožnik padel z 5 do 6 metrov višine na asfaltno cesto).