uporabnina – uporabnina in uporaba solastne stvari – uporaba solastninskega deleža na stanovanju
Tožnica, ki z brezplačno uporabo svojega solastnega dela ni (več) soglašala, bi morala poskrbeti za ureditev solastnega razmerja s prvo toženko. Če dogovor s solastnico ni bil mogoč, bi morala sprožiti ustrezen postopek za ureditev razmerij med solastniki. Zgolj dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, tožnice ne opravičuje do zahtevane uporabnine. Druga toženka in tretji toženec, ki nista solastnika predmetnega stanovanja, lahko z dovoljenjem prve toženke uporabljata le njen solastni del stanovanja, ne pa tudi tožničinega.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 339, 339/2, 353.
odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti – sounčinkovanje več vzrokov
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri odmeri zmanjšanja življenjske aktivnosti in concreto treba upoštevati, da je do nje prišlo zaradi (so)učinkovanja večih različnih vzrokov (gre za primer t.i. „konkurirajoče vzročnosti“), pri čemer je obravnavani škodni dogodek (prometna nezgoda z dne 11. 6. 2004) zgolj eden izmed teh.
Tožena stranka je napake grajala pravočasno, saj ne gre za očitne napake, ampak za skrite napake. Pravilen je zaključek, da je bilo možno napake na barvi ugotoviti šele s posebnimi pregledi, ne pa z običajnim pregledom. Same odsevnosti barve ni bilo mogoče preveriti pri prevzemu barve. To se je pokazalo šele pri uporabi barve na posameznem cestišču.
Začasna odredba je po svoji naravi ukrep, predviden v nujnih primerih, ko visoka stopnja ogrožanja koristi otrok terja takojšnje ukrepanje, ker bi jim sicer nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, z dejstvom, da sta otroka stara že 7 in 9 let, kar ne odkazuje na možnost „takojšnje indoktrinacije“.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – pritok sredstev v stečajno maso
Pravilna je predpostavka prvostopnega sodišča, da je v posledici izpodbojne tožbe pričakovati določena sredstva. Utemeljena je domneva, da je stečajni dolžnik izpodbojne (oz. kakršnekoli) tožbe vložil le v tistih primerih, kjer je ocenil, da je verjetnost, da bo njimi uspel, bistveno večja od verjetnosti poraza. Ni razloga, da sodišče tej oceni ne bi sledilo.
odškodnina – ugovor pridobljene koristi – odgovornost podizvajalca – odgovornost podjemnika
Odnos „profesionalec – laik“ je odločilnega pomena tako pri določitvi standarda zahtevane skrbnosti, ki se pričakuje od obeh udeležencev podjema, kot tudi pri alokaciji njunih tveganj. Prav zaradi tega razmerja se namreč odgovornost podjemnika za škodo (tudi, če ne bi šlo za škodo iz nevarne dejavnosti) približuje objektivni.
Odškodnina se zmanjša za vsakršno korist, ki jo ima oškodovanec zaradi škodnega dogodka. Ugovor pridobljene koristi (compensatio lucri cum damno) je mogoče uveljavljati zoper vsako obliko odškodnine, torej tudi zoper naturalno restitucijo, ki jo je v takem primeru pač treba denarno ovrednotiti. Dela, ki jih je opravila tožeča stranka, je z vidika obravnavanja ugovora pridobljene koristi šteti kot s strani tožeče stranke toženi stranki izplačano denarno odškodnino v vrednosti sanacijskih del.
spor majhne vrednosti - javna listina – verodostojna listina – dokazna vrednost verodostojne listine v pravdnem postopku
Kontna kartica ima značaj verodostojne listine, torej listine, ki dokazuje denarno terjatev. Vendar pa ima tak specifični pomen pozitivnega dokaza le v izvršilnem postopku, če pa ta na podlagi ugovora preraste v pravdni postopek, verodostojna listina izgubi svoj pomen. Sodišče jo zato ocenjuje tako kot vsako drugo listino v pravdnem postopku.
URS člen 25. ZPP člen 363, 363/1. ZST-1 člen 34, 35.
odločba o odmeri sodne takse – plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravna praznina – nedovoljeno pravno sredstvo
ZST-1 pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena.
ZD člen 136, 136/2, 163, 221, 221/1. ZPP člen 319, 333, 333/1, 350, 350/2, 366, 366/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1. ZIZ člen 168. SPZ člen 49, 49/1.
dodatni sklep o dedovanju – odstop dednega deleža – pravnomočnost sodbe – skupno premoženje zakoncev – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Upoštevajoč objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti, še posebej pa funkcijo materialne pravnomočnosti, je bilo sodišče prve stopnje (kot tudi vsako drugo sodišče) v času odločanja vezano na ugotovitev obstoja zap. pravice (solastninske pravice navedenih nepremičnin, to je premoženja, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini) ter je navedeno ugotovitev moralo vzeti za podlago svoje odločitve (po načelu res iudicata pro veritate accipitur – kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično).
Tožencu glede na vsebino predmetnih vlog ne pripada nagrada po odvetniški tarifi za pripravljalno vlogo temveč za obrazložen dopis.
Stranka je upravičena do nagrade za pripravljalno vlogo, če v njej pojasni svoje navedbe, podaja pravna naziranja, ocenjuje rezultat dokaznega postopka, podaja pripombe na izvedensko mnenje in podobno.
ZPP člen 350, 350/2-14. ZD člen 214, 216. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/2, 46/1, 161/2-2.
listina, ki je podlaga za vknjižbo pravice - sodna poravnava v sporu med dediči o obsegu premoženja, ki spada v zapuščino
Iz zgoraj povzete vsebine sodne poravnave, ki jo predlagatelj navaja kot podlago za predlagano vknjižbo, izhaja, da ta v obravnavanem primeru ne predstavlja primerne podlage predlaganemu vpisu (ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 40. člena ZZK -1, da bi se štela za ustrezno pravnomočno sodbo). Po vsebini gre v enem delu za sporazumno dogovorjena dejstva in pravice, ki spadajo v vsebino sklepa o dedovanju
ZDR člen 31, 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 143.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - nadurno delo - plačilo za delo
Ker je tožnica delo opravljala tudi po izteku časa, za katerega je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je bila zaposlena za nedoločen čas. Kasneje ni imela nobenega razloga, da z dela izostane, ker je izostala neupravičeno in ker tožene stranke o razlogu za izostanek ni obvestila, ji je slednja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
ODZ paragraf 1461, 1463. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 43, 43/3.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja - dobra vera - priposestvovanje dela nepremičnine - zunajknjižno priposestvovanje
Toženca sta izkazala zakonit (pravičen) naslov v smislu pravnega pravila 1461 paragrafa ODZ, potrebnega za pridobitev lastninske pravice na podlagi zatrjevanega zakonitega in dobrovernega priposestvovanja. Toženca sta prejela zemljišče v last na podlagi darilne pogodbe, torej na podlagi veljavnega pravnega naslova. Od tedaj dalje sta sporni – sorazmerno majhen del zemljišča, za katerega sta bila prepričana, da pripada podarjeni parceli oziroma predstavlja njen sestavni del, uživala skupaj s pravnima prednikoma, kasneje pa sama. Tudi zato sta bila lahko upravičeno prepričana, da sta postala tudi lastnika spornega – mejnega – dela zemljišča. Ko se uveljavlja zunajknjižno priposestvovanje je pravno pomembno, da gre za priposestvovanje sorazmerno majhnega mejnega dela zemljišča oziroma dela zemljišča ob meji dveh sosednjih zemljišč in ne za priposestvovanje celotne samostojne parcele.
stroški postopka - stroški priče - stroški izvedenca
Oseba, ki je v postopku zaslišana kot priča, nima pravice do nagrade, ki gre izvedencu, četudi je sicer s strani Ministrstva za pravosodje imenovana za izvedenca.