OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 339, 339/2, 353.
odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti – sounčinkovanje več vzrokov
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri odmeri zmanjšanja življenjske aktivnosti in concreto treba upoštevati, da je do nje prišlo zaradi (so)učinkovanja večih različnih vzrokov (gre za primer t.i. „konkurirajoče vzročnosti“), pri čemer je obravnavani škodni dogodek (prometna nezgoda z dne 11. 6. 2004) zgolj eden izmed teh.
Obseg in vrsto priposestvovanja se presoja in ugotavlja za vsako nepremičnino posebej. To pomeni, da se določena pot lahko dejansko uporablja za vse vrste voženj, v korist določene nepremičnine pa je priposestvovana le določena vrsta voženj, ker se je zanjo in za njeno uporabo izvajala le-ta vožnja.
Sodišče prve stopnje je podredni zahtevek (zoper tretjo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem ne bi smelo odločati, ker je (delno) ugodilo primarnemu zahtevku. Pri tem je kršilo načelo dispozitivnosti, saj je z odločanjem o podrednem zahtevku prekoračilo tožbeni zahtevek.
Glede na to, da je zavarovanje poklicne odgovornosti za škodo, povzročeno v zvezi z opravljanjem dejavnosti, po 37. členu ZZasV obvezno, in da sta zavarovalec in zavarovalnica prisiljena vstopiti v zavarovalno razmerje z namenom zaščite oškodovanca, zavarovalnica proti oškodovancu nima ugovorov iz pogodbe. Če pa bo zavarovalnica dokazala, da je prišlo do izgube zavarovalnih pravic, bo imela od zavarovanca pravico regresirati odškodnino, ki jo bo oškodovancu izplačala, z obrestmi in stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0069906
ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZPIZ člen 13. ZPP člen 13. OZ člen 190, 190/3.
odpravnina – odpravnina kot korporacijskopravno upravičenje – plačevanje prispevkov od plačane odpravnine – vezanost na upravno odločbo
Od odpravnine, kot korporacijsko pravnega upravičenja, ki ima naravo odškodnine zaradi predčasnega odpoklica, se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, temveč je potrebno odvesti le akontacijo dohodnine. Res je sicer, da ZPSV v 5. odstavku 3. člena določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov tudi osebe iz petega odstavka 13. člena ZPIZ, to pa so osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovane na drugi podlagi. Enako določbo vsebuje tudi Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja ( VIII. točka sklepa). Tako ZPSV kot tudi navedeni Sklep določata, da se prispevki plačujejo od „plačil za opravljeno delo“, kamor odpravnine zaradi predčasnega odpoklica ne moremo šteti. Odpravnina namreč ne predstavlja plačila za delo tožeče stranke, niti nima narave prejemkov, ki so našteti v 3. in 5. odst. 3.člena ZPSV (ki so sicer prejemki iz delovnega razmerja), temveč ima naravo odškodnine zaradi predčasne razrešitve z mesta člana uprave tožene stranke. Zato je prispevki za socialno varnost ne bremenijo.
Če je na matičnem področju o predhodnem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti, prekinitve postopka ni več mogoče zahtevati, tudi če je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.
Posest je dobroverna le, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za tak primer pa v obravnavani situaciji, ko je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank in glede na zakonski režim skupnega premoženja, ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069921
OZ člen 132, 168, 168/3 ZPP člen 243, 285.
izgubljeni dobiček – izguba prihodka – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre za predvidevanje o poteku poslovanja oškodovanca v preteklosti, ki pa se dejansko ni zgodilo. Tako predvidevanje pa mora imeti dejansko podlago ali v pogojih poslovanja oškodovanca pred škodnim dogodkom ali v drugih dejstvih, iz katerih je mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati na njegovo poslovanje v pogojih brez protipravnega ravnanja povzročitelja škode.
Če je tožeča stranka utemeljevala izgubljeni dobiček kot prikrajšanje iz posameznih izgubljenih poslov s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prešli na storitev tožene stranke, bi za utemeljitev takšnega prikrajšanja morala v smislu dejanske podlage pojasniti, kako naj bi se to prikrajšanje v vtoževanem obdobju kazalo glede na sklenjene pogodbe s temi partnerji. Tožeča stranka ni ponudila trditev in dokazov o vsebini pogodbenih razmerij s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prekinili pogodbe s tožečo stranko, niti ni v tem smislu pojasnila zneska 84.938.100,00 SIT, ki ga je s tožbenim zahtevkom uveljavljala kot izgubljeni dobiček. V priloženem prikazu škode (A2) je ta znesek opredelila zgolj kot ocenjeno izgubo prihodka. Ta kategorija že pojmovno ne more predstavljati izgubljenega dobička, saj je le-ta lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička, bi se lahko izkazala potreba po strokovni pomoči izvedenca ekonomske ali finančne stroke, s čigar strokovno pomočjo bi sodišče lahko sklepalo na najbolj zanesljiv predviden rezultat poslovanja oškodovanca v spornem obdobju. Ta pomoč bi se lahko nanašala tako na uporabo najprimernejše metode takšnega sklepanja ali strokovno pravilno ovrednotenje podatkov iz preteklega poslovanja, iz katerega naj bi se sklepalo na poslovanje v vtoževanem obdobju. Predpogoj, da bi sodišče takšno strokovno pomoč sploh potrebovalo, pa je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju. Naloga izvedenca ne more biti, da tako potrebno dejansko podlago šele ugotavlja iz poslovne in knjigovodske dokumentacije tožeče stranke, saj bi v tem primeru šlo za nedopusten informativni dokaz, ki bi tožeči stranki pomagal nadomestiti manjkajočo trditveno podlago.
Sodišče prve stopnje je o podanem temelju odškodninske odgovornosti tožnika zaključilo zato, ker je "do poškodovanja toženca s strani tožnika po prepričanju sodišča prve stopnje prišlo po tem, ko je toženec tožnika udaril s pestjo v predel ust". Te dejanske ugotovitve, ki predstavlja pravno odločilno dejstvo, ni z ničemer obrazložilo, saj ni navedlo niti enega samega razloga oziroma dokaza za svoje prepričanje, zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pogodba o delu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – pripoznanost terjatve
Tožeča stranka se je sklicevala na pripoznanje njene terjatve s strani podjemnika, kar pa ne zadošča. Pomembno je namreč, da sta tako terjatev podizvajalca do podjemnika kot tudi terjatev podjemnika do naročnika nesporni oz. da podjemnik prizna obveznost plačila podizvajalcu, naročnik pa prizna obveznost plačila podjemniku do višine njegove obveznosti podizvajalcu. Pri obravnavanju neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika je potrebno namreč upoštevati, da gre za (izjemen) primer, ko zakon dovoljuje takšen zahtevek, četudi njegov naslovnik (naročnik) ni stranka v razmerju z upnikom (podizvajalcem). Pri zahtevku po 631. členu OZ gre za to, da podizvajalec poleg podjemnika nastopi proti naročniku, zato je razumljivo, da slednji ne more biti zavezan k plačilu te terjatve, če ne pripozna obstoječe terjatve podjemnika, v breme zneska katere se bo terjatev podizvajalca tudi plačala.
Ker je predlagatelj v svojem predlogu predlagal zaznambo spora pri neobstoječi nepremičnini, sodišče pa je bilo, upoštevaje 125. člen ZZK-1, na predlog vezano, je odločilo pravilno, ko je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Zaradi stanja zemljiške knjige namreč takšen predlagan vpis, ne glede na vsebino listine, na podlagi katere se vpis predlaga, ni dovoljen.
Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
vpogled v zbirko listin – upravičen interes za vpogled v zbirko listin – varstvo osebnih podatkov
Po 196. členu ZZK-1 je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov.