soprispevek oškodovanca – odškodninska odgovornost – standard povprečno skrbnega človeka
Tudi laik oziroma povprečen človek ve, da se cev, ki prosto leži na tleh, med
praznjenjem cisterne lahko zaradi pritiska nenadzorovano premakne in začne udarjati. Tožnik bi tako moral računati na to nevarnost in biti pri opravilu bolj pazljiv, in sicer ne bi smel v času praznjenja cisterne stati ob oziroma v bližini cevi, ampak bi moral stati zunaj njenega dosega. Zato je tožnik delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe oziroma da sta ga cev in pesek oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče ocenjuje njegov soprispevek na 40 %.
Trditve o nastajanju škode toženi stranki zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, kakor tudi trditve o uporabi predmetov hrambe za lastne potrebe s strani tožeče stranke, bi lahko predstavljale le podlago za utemeljitev nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki. Te trditve pa bi bile lahko v povezavi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke relevantne samo pod predpostavko, da bi tožena stranka uveljavljala konkretiziran pobotni ugovor, česar pa, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni storila.
Izvedenec je pojasnil, da se na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije težko opredeli do vprašanja, kdaj je tisti datum, ko ni bilo več mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, kar pa je za odločitev o zastaranju tožbenega zahtevka odločilnega pomena. Zato bi moralo sodišče toženi stranki naložiti, da zahtevano dokumentacijo predloži oziroma je tožeči stranki onemogočilo izvajanje dokazov s tem, da ni sledilo njenemu predlogu za izdajo ustreznega sklepa po prvem odstavku 227. člena ZPP.
Podrejeni tožbeni zahtevek po priloženi tožbi, ki se glasi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter s katerim se hkrati zahteva, da tožena stranka uredi vpis lastninske pravice na zadevnih nepremičninah oziroma je dolžna izstaviti za vpis sposobno zemljiškoknjižno listino ne predstavlja izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki se skladno s 245. členom prav tako zaznamuje v zemljiški knjigi, pri čemer se za to zaznambo smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora, saj se z njima ne zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 171. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1.
nagrada upravitelju prisilne poravnave – nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora – zvišanje nadomestila
Upravitelj v predlogu za odmero nagrade ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, ki bi terjale povišanje nadomestila, zato za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP, ni podlage za 30 % zvišanje.
uporabnina – uporabnina in uporaba solastne stvari – uporaba solastninskega deleža na stanovanju
Tožnica, ki z brezplačno uporabo svojega solastnega dela ni (več) soglašala, bi morala poskrbeti za ureditev solastnega razmerja s prvo toženko. Če dogovor s solastnico ni bil mogoč, bi morala sprožiti ustrezen postopek za ureditev razmerij med solastniki. Zgolj dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, tožnice ne opravičuje do zahtevane uporabnine. Druga toženka in tretji toženec, ki nista solastnika predmetnega stanovanja, lahko z dovoljenjem prve toženke uporabljata le njen solastni del stanovanja, ne pa tudi tožničinega.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 339, 339/2, 353.
odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti – sounčinkovanje več vzrokov
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri odmeri zmanjšanja življenjske aktivnosti in concreto treba upoštevati, da je do nje prišlo zaradi (so)učinkovanja večih različnih vzrokov (gre za primer t.i. „konkurirajoče vzročnosti“), pri čemer je obravnavani škodni dogodek (prometna nezgoda z dne 11. 6. 2004) zgolj eden izmed teh.
Pritožnica je šele v pritožbi pojasnila, da tožeča stranka nima nobenih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagala, kar izhaja iz bilančnih podatkov za to leto 2010. Gre za pritožbene novote, za katere tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih pri odločitvi o pritožbi ne sme upoštevati.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
Če je na matičnem področju o predhodnem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti, prekinitve postopka ni več mogoče zahtevati, tudi če je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.
Posest je dobroverna le, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za tak primer pa v obravnavani situaciji, ko je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank in glede na zakonski režim skupnega premoženja, ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069391
ZOR člen 122, 122/2, 286, 287, 287/1, 600. ZPP člen 12, 214, 214/2, 285.
pogodba o delu – pridržna pravica – sočasnost izpolnitve – načelo pomoči prava neuki stranki – nesporna dejstva
Nobene ovire ni bilo, da tožeča stranka lesa še pred sušenjem ne bi odpeljala, če tožena stranka pred sušenjem ne bi ugodila njeni zahtevi po meritvah količine in vlažnosti lesa. Ker tako posest lesa od tožnika k tožencu ni prešla proti tožnikovi volji, uporaba 1. odstavka 287. člena ZOR ni primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
navedba materialne podlage sodbe - možnost preizkusa sodbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Prvostopenjska sodba, ki ne vsebuje materialnopravnega določila, ki tožencu nalaga izpolnitev pogodbene obveznosti, je pomanjkljiva. Ker je manjkajoče materialno določilo realizacija temeljnih načel obligacijskega prava iz 9. in 5. čl. OZ (dolžnost izpolnitve obveznosti, načelo vestnosti in poštenja), ki ju poznajo in morajo spoštovati vsi udeleženci obligacijskih razmerij, pritožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva ni bila prizadeta.
neupravičena obsodba – pravica do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaseženih predmetov
O pravici do povrnitve škode v zvezi z neupravičeno obsodbo govorimo, kadar sta izpolnjena oba v uvodnem delu prvega odstavka 538. člena ZKP kumulativno predpisna pogoja – pravnomočna obsodilna sodba in kasnejša pravnomočna odločba v zvezi z izrednim pravnim sredstvom, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil obsojenec neupravičeno obsojen.
Na odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku.
stvarna pravica - stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - nastanek služnosti - priposestvovanje - zemljiškoknjižno dovolilo - način izvrševanja služnosti - razširitev služnosti - varstvo služnosti - tožba za ugotovitev služnosti - konfesorna tožba
O nespremenjeni vsebini služnosti je mogoče govoriti zgolj v primeru, ko ostaja namen izvrševanja služnosti isti, smiselno primerljiv pa je tudi njen obseg.
V okviru pojasnila tveganja zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih zapletih, temveč ga mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način opozoriti na običajno, redno tveganje. Zaplet, kakršen je nastal pri tožniku, se pojavi pri 0,1 do 1,1% operacij na hrbtenici, zato ga ni mogoče šteti za redno tveganje. Ne gre torej za zaplet, na katerega bi zdravnik v okviru svoje pojasnilne dolžnosti bil dolžan tožnika opozoriti.
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. To pomeni, da povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (50 odstotkov) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – postopek za uveljavitev oprostitve plačila taks – postopek izterjave sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga.