V okviru pojasnila tveganja zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih zapletih, temveč ga mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način opozoriti na običajno, redno tveganje. Zaplet, kakršen je nastal pri tožniku, se pojavi pri 0,1 do 1,1% operacij na hrbtenici, zato ga ni mogoče šteti za redno tveganje. Ne gre torej za zaplet, na katerega bi zdravnik v okviru svoje pojasnilne dolžnosti bil dolžan tožnika opozoriti.
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. To pomeni, da povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (50 odstotkov) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe ni razvidno, ali je bila predmetna terjatev ugotovljena v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, ni jasno, kaj predstavlja pravno podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
povrnitev separatnih stroškov – nagrada za narok – preložen narok
Ker je krivdno ravnanje tožene stranke povzročilo preložitev naroka, na katerem bi sodišče izvajalo dokaze in morebiti o zadevi tudi že odločilo, je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki ne glede na izid pravde stroške postopka, ki obsegajo v ZOdvT predvideno nagrado za narok in DDV.
soprispevek oškodovanca – odškodninska odgovornost – standard povprečno skrbnega človeka
Tudi laik oziroma povprečen človek ve, da se cev, ki prosto leži na tleh, med
praznjenjem cisterne lahko zaradi pritiska nenadzorovano premakne in začne udarjati. Tožnik bi tako moral računati na to nevarnost in biti pri opravilu bolj pazljiv, in sicer ne bi smel v času praznjenja cisterne stati ob oziroma v bližini cevi, ampak bi moral stati zunaj njenega dosega. Zato je tožnik delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe oziroma da sta ga cev in pesek oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče ocenjuje njegov soprispevek na 40 %.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – postopek za uveljavitev oprostitve plačila taks – postopek izterjave sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opomin
Svoje trditve o pomanjkljivostih opomina bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina prvostopno sodišče opozoril, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil.
Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.
ZOR člen 192, 192/1. ZVCP člen 27, 27/1. ZPP člen 243.
deljena odgovornost za nastalo škodo - nepričakovan in nenaden vzrok - izvedensko mnenje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca
Zmotno je stališče izvedenca, kateremu je sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, da je šteti poplavljeno vozišče za popolnoma nepričakovan dogodek že iz okoliščine, ker na to ni bil v ničemer s prometno signalizacijo opozorjen. Zmotno je tudi nadaljnje sklepanje, da voznik ni bil dolžan upoštevati v smislu prilagoditve hitrosti vožnje okoliščine, da je pred tem že zapeljal v lužo, iz česar pa je tudi v konkretnem primeru predvideval, da gre samo za lužo. Izpoved zavarovanca tožeče stranke, da je ob tem, da je bilo na cesti veliko luž, mislil, da jih bo kar preletel, ni mogoče razumeti drugače, kot da ni ustrezno zmanjšal hitrosti svoje vožnje, kar bi bilo potrebno pričakovati od vsakega skrbnega voznika, saj že sama luža na cesti predstavlja oviro, ki onemogoča preglednost nad stanjem ceste. Takšne okoliščine zato terjajo od voznika, da tudi če še ni zaznal, da gre dejansko za poplavljeno cestišče, svojo hitrost zmanjša na minimum. Voznik, ki je v takšno območje zapeljal s hitrostjo, v posledici katere se je vozilo zaustavilo šele po tem, ko je bilo poplavljeno do spodnjega roba stranskih vetrobranskih stekel, zagotovo ni ravnal s potrebno skrbnostjo, kot jo je pričakovati od povprečnega voznika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
Če je na matičnem področju o predhodnem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti, prekinitve postopka ni več mogoče zahtevati, tudi če je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.
Posest je dobroverna le, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za tak primer pa v obravnavani situaciji, ko je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank in glede na zakonski režim skupnega premoženja, ne gre.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
Sodišče prve stopnje je preverilo vsakega od stroškov, ki jih je navedel tožnik, in je za vsakega od teh stroškov presodilo, ali je upravičen in v kolikšni meri je upravičen.
Upoštevati je potrebno, da je tožnik zaupan v varstvo in vzgojo mami in ne tožencu, in da zato ona v večji meri prispeva tudi s svojim delom in ne samo z denarjem.
Tožnikova mama ima torej pravico do razpolaganja s plačano preživnino in te pravice ni mogoče omejiti tako, da bi se del sredstev, namenjenih za preživljanje, nakazovalo na poseben transakcijski račun.
Trditve o nastajanju škode toženi stranki zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, kakor tudi trditve o uporabi predmetov hrambe za lastne potrebe s strani tožeče stranke, bi lahko predstavljale le podlago za utemeljitev nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki. Te trditve pa bi bile lahko v povezavi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke relevantne samo pod predpostavko, da bi tožena stranka uveljavljala konkretiziran pobotni ugovor, česar pa, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni storila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069399
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPP člen 214, 214/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 9, 9/1, 9/2, 20, 20/1.
trditveno in dokazno breme – škoda – vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
V skladu z določbo 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati le dejstev, ki jih je šteti za priznana, dejstev, za katere obstaja zakonska domneva, ali splošno znanih dejstev. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi, podani na prvem naroku za glavno obravnavo 01. 07. 2010, izrecno ugovarjala nedokazanost višine škode, teh dejstev ni mogoče šteti za priznana. Višine izvedenih nakazil tožeče stranke svoji zavarovanki pa prav tako ni mogoče šteti za splošno znana dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno prevalilo trditveno in dokazno breme na toženo stranko, češ da bi morala podajati relevantne navedbe, s katerimi bi izpodbijala zatrjevano višino letnih izplačil tožeče stranke svoji zavarovanki.
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. OZ člen 148, 148/2.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – regresna pravica ZZZS – odškodninski zahtevek ZZZS
V pritožbi tožena stranka navaja, da je v dokaz glede poteka škodnega dogodka predlagala zaslišanje oškodovanca in varnostnega inženirja pri toženi stranki. Vendar to ne drži. Kot dokaz je zaslišanje teh dveh oseb predlagala k svojim navedbam, da podlaga za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ, ki jo je tožeča stranka tudi uveljavljala v tej pravdi, ni podana.
Ker pa za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da so podani elementi iz 86. člena ZZVZZ, ti pa so izpolnjeni, se s tistimi iz 87. člena pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.
Pobot je defenzivno procesno sredstvo, katerega namen je, da tožena stranka z njim doseže zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna terjatev je zato relevantna oz. upoštevna le do višine vtoževane terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka. Če pa ima tožena stranka interes, da doseže ugotovitev svoje terjatve čez znesek vtoževane terjatve, ima na voljo institut nasprotne tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069923
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 285.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivi element izpodbojnosti - asignacija
Asignacija je izpodbojna le, kolikor je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj v tem primeru ni prišlo do plačila terjatve tožeči stranki, temveč je obveznost do tožene stranke preko asignata poravnana v celoti toženi stranki na račun drugih upnikov. Zato je za odločitev ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti treba najprej ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso.