zavrženje tožbe – sposobnost biti stranka – aktivna legitimacija - napačna označba tožeče stranke
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju; ta sposobnost ustreza pravni sposobnosti materialnega prava. Ta sposobnost je procesna predpostavka in od njenega (ne)obstoja je odvisna dopustnost tožbe. Pri napakah v zvezi s sposobnostjo biti stranka je sodna praksa v Sloveniji stroga: če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti; niti pri tožbi, vloženi v imenu pravne osebe, ki je že prenehala obstajati, napake tožbe, vložene po odvetniku, ni mogoče odpraviti. Neobstoječa oseba pravde ne more začeti, niti ne kdo drug v njenem imenu. Sodišče na to predpostavko pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP), torej tudi v pritožbenem postopku (350. člen ZPP v zvezi z 11. tč. 339. člena ZPP).
višina odškodnine – standard pravične denarne odškodnine – individualizacija odškodnin – nepremoženjska škoda – invalidnost – dokazovanje z izvedencem
Pri prisoji odškodnine je prvo sodišče pravilno izhajalo iz standarda pravične denarne odškodnine po določilih člena 179 Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in pravilno upoštevalo individualizacijo odškodnin ter sodno prakso glede prisoje odškodnin za istovrstne škode.
Sklep o spremembi dolžnika in nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika, če upnik z ustrezno kvalificirano listino dokaže, da je obveznost prejšnjega dolžnika prešla nanj, torej sklep po IV. odstavku 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, je po svoji naravi sklep o dovolitvi izvršbe zoper novega dolžnika, Zato pa v primeru, če je novi dolžnik, zoper katerega je predlagano nadaljevanje izvršbe, v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določila ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določila ZFPPIPP.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda – pravična odškodnina
Ob izpolnjenih preostalih predpostavkah je izdaja zamudne sodbe utemeljena, saj je tožba sklepčna. Za nesrečo pri delu, ki jo je utrpel tožnik, je tožena stranka odgovorna tako objektivno kot krivdno. Objektivno je odgovorna, ker je do nesreče prišlo, ko je tožnik delal na višini (3 metre) na gradbenem odru (nevarna dejavnost), krivdno pa, ker ni poskrbela za varnost, tako da bi gradbeni oder zavarovala z ograjo ali mrežo.
Glede na to, da je tožeča stranka sestavila pogodbo o štipendiranju in da je v tej pogodbi zaključek študija vezala na izobraževalni program, ki ga je obiskovala toženka, je treba šteti, da je toženka, ki je diplomirala pred zaključkom (podaljšanega) absolventskega staža šolanje zaključila pravočasno, tako da ni dolžna vrniti prejetih zneskov štipendije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0063331
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz (CMR) člen 30, 30/1, 30/2.
mednarodni prevoz blaga po cesti – prevoz pokvarljivega blaga – prevzem blaga – stanje blaga – škoda – pisni pridržek
Prevoznik se nedvomno mora držati navodil o temperaturnem režimu, ki jih je predpisal proizvajalec mesa in navedel na CMR. Vendar pa vprašanje o tem, ali se je prevoznik teh navodil res držal, glede na to, da tožena stranka pridržkov pravočasno ni podala, niti ni odločilnega pomena.
skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme - dovoljena sprememba tožbe
Ker se je toženec v postopku branil le z navedbo, da predstavlja nepremičnina njegovo izključno premoženje (kar se ni potrdilo), ugovora z dejstveno podlago v smeri trditev, da je njegov delež večji od polovice pa ni podal, sodišče v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ni bilo dolžno izvajati dokazov v tej smeri.
takojšnje notificiranje procesnih kršitev – dokaz z zaslišanjem izvedenca
Tožeča stranka bi morala glede na 286.b člen ZPP opozoriti na kršitev 253. člena ZPP že v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj je bila že na glavni obravnavi seznanjena z odločitvijo, da sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z zaslišanjem izvedenca ne bo izvedlo.
dogovor o gradnji - derivativna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice
Pri dogovoru o gradnji gre za pogodbeno pridobitev lastninske pravice, kar pomeni, da je napačna izpeljava tožnikov, da dogovoru o gradnji sledi originarna pridobitev solastninske pravice.
prekinitev pravdnega postopka – smrt stranke – vstop dedičev v pravdo
Iz določbe prvega odstavka 208. člena ZPP jasno izhaja, da pravdno sodišče, ko odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka oziroma na pravnomočnost sklepa o dedovanju.
Zgolj dejstvo insolventnosti dolžnika še ne daje podlage za njegovo oprostitev plačila sodnih taks, sicer bi bila ta okoliščina predvidena v 10. členu ZST-1 kot z zakonom določena taksna oprostitev. V nasprotju z navedenim, zmotno uveljavljanim avtomatizmom za oprostitev plačila sodnih taks zaradi insolventnosti dolžnika – taksnega zavezanca namreč 4. odstavek 11. člena ZST-1 sodišču nalaga presojo tako premoženjskega, kot finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki taksno oprostitev predlaga.
sodna poravnava pred delovnim sodiščem – izvršilni naslov – bruto/neto denarni znesek – davki in prispevki - načelo formalne legalitete
V izvršilnem naslovu mora biti določno navedeno, za kakšno obveznost dolžnika gre, v primeru denarne obveznosti, koliko mora dolžnik plačati upniku in kdaj ter tudi kako je s stranskim delom terjatve. Obravnavana sodna poravnava ustreza temu principu določnosti in opredeljenosti denarne terjatve, s tem, ko izrecno določa, koliko mora plačati dolžnik upnici in kdaj. Pri tem ni govora o nobenih odbitkih in o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, določeno je le koliko mora dolžnik plačati upnici.
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča tako v danem primeru pravilno izhajalo iz načela formalne legalitete, ki velja za izvršilni postopek, saj mora izvršilno sodišče le izvršiti sodno odločbo oziroma drug izvršilni naslov, ne da bi se bilo dolžno ali upravičeno spuščati v pravilnost in zakonitost takšne odločbe oziroma naslova. Vse to bi morali imeti v vidu tudi stranki postopka in ob sklepanju takšne poravnave zahtevati tudi obdelavo vprašanja plačila davkov in prispevkov ter nosilca bremena v zvezi s tem. Sklicevanje dolžnika na kogentne predpise, ki določajo obveznost plačila davkov in prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja, na dolžnost upoštevanja izvršilnega naslova ne more imeti vpliva, sodna poravnava, ki določa le dolžnikovo denarno obveznost nasproti upnici v točno določenem denarnem znesku, je izvršilni naslov, ki še vedno velja z vsemi svojimi pravnimi učinki in to je bistveno za postopanje izvršilnega sodišča.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 26, 81, 81/2, 81/2-5.
zdravljenje v tujini – povračilo stroškov
Tožnici je bila predlagana operacija v Republiki Sloveniji, a se je odločila za drugačen poseg v tujini. Njena odločitev, da si zagotovi zdravljenje, čeprav časovno in po kvaliteti na višji ravni, kot jo lahko zagotavlja zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji, ne pomeni, da je stroške tega zdravljenja dolžna nositi tožena stranka.
odškodninska odgovornost države – pripravnost ravnanja državnih organov – sprememba odločbe na drugi stopnji – zastopanje države
Drugačna presoja državnega organa, zaradi katerega je bila v postopku v zvezi z pravnimi sredstvi odločba, ki takšno presojo vsebuje, spremenjena, ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu Ustave RS.
ZDR člen 34, 110, 111, 111/1, 111/1-1. ZZVZZ člen 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - izostanek z dela - reparacija - nadomestilo plače
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj dvodnevnega izostanka ni mogoče šteti za hujšo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Takšen zaključek potrjujejo preostale okoliščine primera: več kot dveletna odsotnost tožeče stranke z dela, ki je posledica njene hude bolezni, pri čemer je toženo stranko redno obveščala o svojem bolniškem staležu in se je takoj po prejemu odločbe ZZZS javila na delo pri toženi stranki.
Zgolj na podlagi primerjave višine nadomestila, ki ga delavec prejme za spoštovanje konkurenčne klavzule, z višino pogodbene kazni, do katere je upravičen delodajalec v primeru kršitve, ni mogoče presoditi, da konkurenčna klavzula ni veljavna. Pri presoji je treba upoštevati vse koristi delavca in vso škodo delodajalca. Četudi bi pri tej presoji ugotovili, da dajatvi nista sorazmerni, to ne bi povzročilo neveljavnosti konkurenčne klavzule, ampak bi se dogovorjeni znesek pogodbene kazni ustrezno znižal.
ZDR člen 11, 87, 87/4, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-5, 112/2. ZPP člen 111, 111/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - varno delo - rok za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Če se rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca (zaradi nezagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ker tožena stranka tožnici ni omogočila dela, pri katerem ne bi dvigovala težjih bremen, ki jih kot invalidka III. kategorije ni smela) izteče na nedeljo, je odpoved, ki je podana v ponedeljek, pravočasna.