Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ponavljanje pritožbenih navedb, brez pojasnila, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, revizije ne more utemeljiti.
ZOPNI člen 5, 5/3, 7, 7/2, 10, 10/1, 10/1-2, 34, 34/1, 34/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 377, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - odsvojitev premoženja - javni interes - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Merila za dopustitev revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti so enaka - izpolnjen mora biti standard pomembnega pravnega vprašanja (prvi odstavek 367.a člena ZPP in tretji odstavek 385. člena ZPP), zato zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva, ki jo je vložilo po prejemu sklepa o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije in pri tem uveljavljalo bistveno enake razloge, ni mogoče vsebinsko obravnavati. Iz načela ekonomičnosti postopka in poštenega izvrševanja procesnih pravic izhaja dolžnost izbire najbolj racionalne izmed zakonsko predvidenih možnosti za enako kvalitetno uresničitev cilja varovanja javne koristi. Upravičeno je pričakovanje, da bo Vrhovno državno tožilstvo, ki je zastopalo tožnico že ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, v revizijskem postopku izčrpalo vse relevantne okoliščine, ki bi lahko vplivale na presojo Vrhovnega sodišča o pomembnosti konkretnega pravnega vprašanja.
ZPP dovoljuje revizijo pod pogojem, da je bila predhodno dopuščena. V obravnavanem primeru je bila dopuščena po predlogu zakonitega udeleženca, tj. Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe P., revizijo pa je vložil predlagatelj, ki je sicer eden od etažnih lastnikov te stavbe. Vložil jo je torej drug udeleženec nepravdnega postopka in ne tisti, na predlog katerega je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Oseba (stranka, udeleženec), ki ni vložila predloga za dopustitev revizije, pa pravice do revizije nima. Izjema bi lahko bila podana, če bi bil vlagatelj revizije s predlagateljem dopustitve revizije v razmerju enotnih sospornikov, zaradi česar se tudi nanj razteza učinek aktivnih koristnih dejanj drugega sospornika (196. in 197. člen ZPP). Za tak primer tu ne gre, saj na strani predlagatelja nastopa en sam etažni lastnik kot samostojni formalni udeleženec postopka.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba učenca pri športni vzgoji - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - odgovornost šole - pojem nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari - tarzanka - dopuščena revizija
Izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. "tarzanki"), ki se opravlja v okviru poučevanja telesne vzgoje v srednji šoli, ne predstavlja neobičajne nevarnosti s tako velikim tveganjem, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00035860
ZPP člen 319.
pravnomočnost - menica - lastna menica - objektivna identiteta tožbenega zahtevka - res iudicata - temeljni posel - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
V 319. členu ZPP je opredeljen institut pravnomočnosti sodbe kot vezanost sodišča in strank na vsebino sodne odločbe in kot prepoved ponovnega razpravljanja o isti stvari. S tem pa je povezano vprašanje identitete stvari.
V obravnavanem pravdnem postopku je tožnica svoj zahtevek za plačilo 9.279,22 EUR s pripadki zoper toženca utemeljevala tako na temeljnem pravnem poslu kot na menici. To pomeni, da se tožničin zahtevek nanaša na različna historična dogodka, se pravi na različno dejansko podlago, ki jo po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora vsebovati vsaka tožba.
Subjektivna identiteta je torej podana, saj sta pravdni stranki isti, objektivna identiteta tožbenih zahtevkov pa v I. in II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ni podana.
ravnomočnost - lastna menica - res iudicata - identični tožbeni zahtevek - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - plačilo na podlagi menice - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla
nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - odgovornost za delavca - kršitev pogodbe - povrnitev premoženjske škode - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Z vidika (ne)pravilne uporabe materialnega prava je sklicevanje na 147. člen OZ eksistencialno odvisno od trditvene podlage oziroma na njej temelječe ugotovitve dejanskega stanja.
Res je, da pri uporabi 147. člena OZ po sodni praksi ni ključen le obstoj pogodbe o zaposlitvi, a mora vseeno iti vsaj za dejanskega delavca oziroma delodajalca v takem pomenu. To pomeni, da zahteva spodnja premisa sodniškega silogizma - veliko več kot le to, kar uveljavlja v reviziji (tj. ugotovitve glede zastopanja oziroma prejema končne koristi).
OZ člen 82, 83, 120, 121. URS člen 25. ZPP člen 380, 380/1.
dopuščena revizija - nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta - upokojenec - razlaga v korist druge pogodbene stranke - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe sodišča prve stopnje
Splošni pogoji zavarovanja morajo biti takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Omejitve zavarovalnega jamstva določi zavarovalnica. Zgoraj povzete določbe ZAN 100/05 in 01-NEZ-1/08 niso tako jasne, da bi brez dvoma plačilo dnevnega nadomestila omejevale le na delo po pogodbi o delu oziroma za čas trajanja delovnega razmerja. Nasprotno: navedena 11. točka četrtega odstavka 15. člena 01-NEZ-1/08 celo ureja, kako se ugotavlja čas aktivnega zdravljenja v primeru, ko zavarovanec ni zaposlen. To pa pomeni, da je treba te določbe splošnih pogojev razlagati v korist tožnika, torej, da gre po vseh pogodbah zavarovancu dnevno nadomestilo tudi za čas, ko ni mogel opravljati kmečkih opravil.
ZPP člen 351, 339, 339/2-8, 367a, 367c. OZ člen 480, 480/1. URS člen 22.
dopuščena revizija - stvarna napaka - solidnost gradbe - rok za odpravo napak - prekluzivni rok
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravne pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o pravočasni vložitvi tožbe glede napak, ki se nanašajo na točki III/4.13 in III/4.16 izreka sodbe sodišča prve stopnje.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - bistvene sestavine vloge - predlog za dopustitev revizije kot prepis pritožbe - zavrženje predloga
Predlog nasprotnega udeleženca je natančen povzetek (skoraj prepis) obrazložitve sklepov nižjih sodišč in predlagateljevih pritožbenih navedb. Temu sledi zapis, da se predlagatelj z zaključki nižjih sodišč ne strinja, in postavitev sedmih vprašanj. Ta so dejansko v vprašalno obliko preoblikovane pritožbene navedbe, na katere je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Predlagatelj se z njegovimi argumenti ne sooči - ne pojasni zakaj (in v katerem delu) naj bi vprašanja rešilo nezakonito. Gola navedba, da "se s stališči sodišč prve in druge stopnje ne strinja in v zvezi s tem vztraja pri svojih navedbah, ki jih je podal že v pritožbi", pa za popolnost predloga ne zadošča.
spor o pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - izključna pristojnost - izbirna pristojnost
V konkretnem primeru gre za razmerje med zavarovalnico in zavarovancem, pri čemer tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi odškodninske odgovornosti in na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Za tak spor zakon predvideva krajevno pristojnost glede na bivališče zavarovanca in glede na navezne okoliščine škodnega dogodka, ne pa tudi izključne krajevne pristojnosti. Sodišče se zato po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno. Preostane možnost, da se za krajevno nepristojno izreče na podlagi ugovora toženca; če toženec takšnega ugovora ne bo vložil, pa bo sodišče ostalo krajevno pristojno po pravilu o konkludentno sklenjenem sporazumu o krajevni pristojnosti.
Tožnika sta trdila tudi, da bi drugi tožnik in priče potrdili, da sta predstavnika prve toženke vsem podizvajalcem v pogajanjih zagotovila, da bodo dobili dovolila za izbris hipotek na izročenih nepremičninah, če bodo predložili ustrezno dokumentacijo in dokončali gradnjo z namenom, da bodo B. pridobili uporabno dovoljenje, ki je bilo nujno za nadaljnjo prodajo stanovanj in poslovnih prostorov. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da bi bilo to dejstvo pravno nepomembno, ker dogovori in obljube, če niso sestavljeni v obliki zavezovalnega posla, ne morejo predstavljati podlage za izdajo izbrisnega dovoljenja. Dodalo je še, da pa tudi iz drugih, listinskih dokazov izhaja, da zavezovalni posel ni bil sklenjen. Sodišče druge stopnje je te razloge potrdilo kot pravilne.
Prvi tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je to stališče sodišč materialnopravno zmotno. Tožnika od sodišča zahtevata, naj tožencema naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke na nepremičninah (izbrisna pobotnica). Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (23. člen SPZ). Ta mora biti izdana v predpisani obliki (33. člen ZZK-1), iz nje pa mora glede na 29. člena ZZK-1 izhajati tudi pravni temelj za prenehanje pravice. To pa ne pomeni, da bi moral biti v enaki obliki sklenjen tudi dogovor o izstavitvi izbrisne pobotnice. Določba 52. člena OZ, ki določa, da mora biti pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravice na nepremičnini, sklenjena v pisni obliki, se namreč nanaša le na dogovore o pridobivanju stvarnih pravic. Dogovori o razbremenitvi nepremičnine pa so veljavni, čeprav so sklenjeni le ustno. Po prvem odstavku 51. člena OZ se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.
OZ člen 21, 21/1, 111, 470, 470/2, 475, 475/1, 475/3.
prodajna pogodba - stvarne napake motornega vozila - jamčevanje za stvarne napake - odstop od pogodbe - enostransko odstopno upravičenje - vrnitev danega - izguba pravice - hramba vozil - dopuščena revizija
Tožnik, ki je kot kupec pravilno in pravočasno odstopil od pogodbe zaradi stvarne napake vozila, na podlagi 475. člena OZ zaradi kasneje nastalih okoliščin ne izgubi pravice do odstopa od pogodbe in pravice zahtevati vrnitev kupnine iz naslova jamčevanja prodajalca za stvarne napake. To pa ne pomeni, da je ravnanje pogodbenih strank po odstopu od pogodbe brez pomena. Če je bila kupcu stvar izročena, pa jo želi vrniti prodajalcu, ker je odstopil od pogodbe, mora stvar hraniti kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar in v ta namen ustrezno ukrepati (drugi odstavek 500. člena OZ). Kršitev obveznosti hrambe stvari za sopogodbenika se odraža v odgovornosti za nastalo škodo, ne pa v naknadni izgubi pridobljene in že uresničene odstopne pravice. Obveznost hrambe stvari je namreč posledica odstopa od pogodbe in v zvezi s tem dolžnosti vrnitve stvari, ne pa pogoj za (predhodno) pravico do odstopa.
Predlagatelj ne ponudi dejanskih trditev, ki bi zadoščale že za sklep, da mu v predhodnem postopku res nista bili zagotovljeni konvencijskih pravici. Še toliko manj pa je predlog konkretiziran v smeri sklepa, da pritožniku na celotnem Višjem sodišču v Ljubljani ne bo mogoče zagotoviti sojenja v skladu z ustavnimi in konvencijskih procesnimi jamstvi.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - predhoden preizkus tožbe - vročitev tožbe zaradi odgovora - odločitev po uradni dolžnosti
V obravnavani zadevi je bila faza predhodnega preizkusa tožbe končana s tem, ko je sodišče pozvalo tožnico k dopolnitvi tožbe (sklep z dne 4. 10. 2009) in na tej podlagi prejeto pripravljalno vlogo tožnice vročilo toženki v odgovor (vročilnica z dne 4. 11. 2019). S tem je bil predhodni preizkus tožbe končan. Okrožno sodišče se od tedaj dalje po uradni dolžnosti ne more več izreči za nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, temveč samo opravi postopek in izda odločbo.
Tožnik ima prav, da pravnomočna odločitev o delni utemeljenosti tožbenega zahtevka po zavarovalni pogodbi, sklenjeni s podizvajalcem, tožnikovim delodajalcem, v ničemer ne zavezuje sodišča pri odločanju o tožbenem zahtevku po zavarovalni pogodbi, sklenjeni s stranskim intervenientom, domnevnim glavnim izvajalcem. Tako je utemeljen tožnikov ugovor, da je treba pravni interes tožene stranke za vložitev revizije presojati izključno z vidika možnosti, da, ob morebitni ugoditvi reviziji (spremembi ali razveljavitvi), na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene z delodajalcem, doseže za sebe ugodnejšo odločitev.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje to res ni mogoče. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da bi pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel tožnik, znašala 182.000,00 EUR. Ob upoštevanju 30 % tožnikovega prispevka (s 70 % odškodninsko odgovornostjo se je tožena stranka strinjala) bi šlo tožniku (182.000,00 EUR-54.000,00 EUR) 127.400,00 EUR. Od tega bi bilo treba odšteti že izplačanih 69.830,42 EUR, torej bi po najugodnejši možnosti tožena stranka morala plačati 57.569,58 EUR.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki tudi v reviziji ni izpodbijana, da omejitev zavarovalnega jamstva iz naslova civilne odgovornosti delodajalca po sklenjeni pogodbi znaša 91.520,00 EUR, pa je tožena zavarovalnica, ker je že izplačala 69.830,42 EUR, v vsakem primeru dolžna plačati še največ 21.689,58 EUR, kolikor ji je sodišče tudi že naložilo.
Za izpodbijanje pravnih dejanj ni nujno, da ima upnik v rokah izvršilni naslov (npr. pravnomočno sodbo), ki ga ni bilo mogoče izvršiti. Dovolj je, da ima obstoječo in zapadlo terjatev do dolžnika.