• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep VIII DoR 110/2020-6
    30.6.2020
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VS00036275
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pravni standard „izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji“ napolnili s vsebino, kakršna izhaja iz izpodbijanih sodb.
  • 2.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 86/2019
    30.6.2020
    DELOVNO PRAVO
    VS00036183
    ZDR-1 člen 49, 148, 148/3, 182.
    pravica do dela s krajšim delovnim časom - neenakomerna razporeditev delovnega časa - starševsko varstvo
    Ni dovolj, da delodajalec samo formalno utemelji svojo odločitev glede razporeditve delovnega časa delavca, ki uveljavlja svojo pravico do krajšega delovnega časa iz naslova starševskega varstva. Delodajalec mora sprejeti svojo odločitev s tehtanjem glede na potrebe delovnega procesa in zahtevo (družinske potrebe) delavca, pri čemer ima v izhodiščnem položaju sicer prednost varovanje pravice delavca iz naslova starševstva.
  • 3.
    VSRS Sodba VIII Ips 23/2020
    30.6.2020
    DELOVNO PRAVO
    VS00035282
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1-1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - tehtanje okoliščin
    Tožnica je direktorici namenila grobe žaljivke in grožnje, na javnem mestu, vpričo strank, kar je ravnanje, ki ga delodajalec upravičeno ne more tolerirati. Delo v gostinskem lokalu, torej s strankami in na javnem mestu terja od delavca dostojno obnašanje in zmožnost obvladovanja. Pred strankami si noben delavec ne more dovoliti razreševanja osebnih konfliktov z nadrejenimi (in obratno), še zlasti pa ne na tako agresiven in žaljiv način, pa naj bo še tako nezadovoljen z delodajalčevim izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Okoliščine na strani tožnice - užaljenost, vznemirjenost, temperament, nezadovoljstvo zaradi neizplačanega regresa in težave v zasebnem življenju - ne opravičujejo narave kršitve niti ne zmanjšujejo njene teže.
  • 4.
    VSRS Sklep VIII Ips 22/2020
    30.6.2020
    DELOVNO PRAVO
    VS00036236
    ZPP člen 379, 379/1, 380, 380/2.
    odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - misija - delovna obveznost
    Sodbi sodišč temeljita na nekaterih nepravilnih izhodiščih v zvezi s tem, kaj sploh predstavlja delovno obveznost pripadnika Slovenske vojske na vojaški misiji v tujini, ki posega v njegovo pravico do tedenskega počitka, kar je revizijsko sodišče že obrazložilo v več zadevah (VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 32/2019, VIII Ips 3/2020, VIII Ips 65/2019). Med drugim je izpostavilo, da je treba ločiti pravila reda in obnašanja (ki se zahtevajo v drugačnih sredinah, kot je vojaška baza), in delovne obveznosti.

    Za presojo, ali gre za poseg v pravico do tedenskega počitka, je pomembno ugotoviti, kakšne so bile konkretne zadolžitve tožnika v dneh, ko je imel po evidenci prosto.

    Na podlagi teh ugotovitev bo moralo sodišče presoditi, ali so bila tožniku naložena opravila, ki so pomenila kršenje pravice do tedenskega počitka ali pa je šlo le za opravila, ki sta jih narekovala narava in režim bivanja na vojaški misiji.
  • 5.
    VSRS Sodba VIII Ips 10/2020
    30.6.2020
    SOCIALNO VARSTVO
    VS00037287
    ZUP člen 7, 8, 9, 43c, 44, 139, 145. ZSV člen 10, 16, 86, 90, 92, 93, 100, 113. ZUPJS člen 3, 6, 35, 37, 51. DZ člen 185, 186. ZVOP-1 člen 3, 8, 9. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 4, 7, 8, 12.
    institucionalno varstvo - plačilo - upravičenec - oprostitev plačila - zavezanec za plačilo - otroci - osebni podatki - načelo sorazmernosti - Center za socialno delo (CSD) - postopek
    Določba 37. člena ZUPJS ne more pomeniti, da se postopek oprostitve plačila za zavezanca nanaša le na postopek v zvezi s posebno vlogo zavezanca za (delno) oprostitev, omejeno na ugovore v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem (torej vlogo, za katero predpisi predvidevajo, da jo vloži zavezanec) in odločanje o tej oprostitvi, temveč se morajo v tem združenem postopku upoštevati tudi ugovori tega zavezanca v zvezi z možnimi razlogi za odklonitev obveznosti plačevanja institucionalnega varstva za upravičenca deloma ali v celoti (npr. ugovori v skladu z Družinskim zakonikom - DZ). Z odločanjem o oprostitvi upravičenca se namreč neločljivo povezuje odločanje o naložitvi obveznosti (do)plačila določenemu zavezancu, saj mora pristojni organ v primeru ugoditve zahtevi upravičenca naložiti obveznost plačila zavezancu v določeni višini. Zavezancu mora biti zato kot stranki v celotnem postopku omogočeno, da se ga ustrezno udeležuje in varuje svoj pravni položaj v zvezi z obveznostjo (do)plačevanja institucionalnega varstva in da v zvezi s tem navaja tako dejstva in dokaze, ki se nanašajo na njegov premoženjski položaj (in položaj njegove družine), kot tudi tiste, ki se nanašajo na presojo oprostitve in višine oprostitve upravičenca, ob tem pa tudi druge upoštevne ugovore, povezane z vsebino odločanja.

    Zavezanec lahko v postopku poleg ugovorov v zvezi z oprostitvijo upravičenca uveljavlja tudi oprostitev (do)plačila storitev in podaja s tem povezane navedbe oziroma ugovore v zvezi s temeljem obveznosti za doplačilo (npr. ugovori po DZ) in njegovim premoženjskim stanjem. V tem delu združenega postopka lahko torej nastopa kot aktivna stranka (42. člen ZUP), vendar le, če poda ustrezno samostojno vlogo v tej smeri. V zvezi s tem mora CSD ob vabilu zavezancu, da se vključi v postopek na podlagi vloge upravičenca za oprostitev plačila za oskrbo (44. člen ZUP), zavezanca kot navedeno tudi opozoriti na možnost, da sam vloži navedeno zahtevo za oprostitev njegove obveznosti (do)plačila ter ga opozoriti na posledice, če take vloge ne bo vložil (da se bo štelo, da njegove oprostitve ne bodo mogli izračunati in se bo štelo, da je plačilno sposoben v višini oprostitve upravičenca). Glede na navedeno je ravnanje CSD kot v obravnavani zadevi, ki zavezanca poziva le na vložitev ugovora o svojem premoženjskem stanju (in stanju družinskih članov), preozko.

    CSD je ob pridobivanju osebnih podatkov zavezanca (in tretjih oseb) dolžan spoštovati temeljno načelo varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti, po katerem se lahko obdelujejo le tisti osebni podatki, ki so primerni za dosego namena in niso (količinsko) pretirani glede na namen obdelave. Zaradi tega določb zakonov o splošnem pooblastilu CSD ni mogoče razlagati tako, da CSD upravičujejo za neomejeno pridobivanje podatkov, ki presegajo obseg podatkov, ki jih upravni organ nujno potrebuje, torej ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti.

    Navedeno pomeni, da v primeru, če gre za podatke o premoženjskem stanju zavezanca (in njegove družine), ki kot stranka ne sodeluje ali noče sodelovati v postopku na način, da bi se v zvezi s svojo oprostitvijo skliceval na svoje premoženjsko stanje, čeprav mu je bilo sodelovanje omogočeno, CSD nima potrebe in podlage za pridobivanje teh podatkov iz zbirk, do katerih ima sicer dostop po zakonu. Podatki iz teh zbirk niso primerni za dosego namena. In obratno. Če zavezanec vloži vlogo za oprostitev zaradi svojega premoženjskega stanja (in stanja družine), CSD te podatke lahko pridobiva iz zbirk podatkov (na podlagi določb ZSV in ZUPJS) in prav na ta način tudi preverja podatke zavezanca ter odloča o utemeljenosti njegove zahteve.
  • 6.
    VSRS Sodba VIII Ips 8/2020
    30.6.2020
    DELOVNO PRAVO
    VS00037025
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odsotnost z dela zaradi bolezni - odpotovanje iz kraja bivanja
    Osnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ pri tem izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika.

    Navedena pravila mora delavec upoštevati tudi v času, ko delodajalcu sporoči, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav, do prvega pregleda pri zdravniku, saj v tem času praviloma še nima posebnih navodil osebnega zdravnika. Delavec v tem času ne sme ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu (v smislu, da ima prosto gibanje), temveč ravno obratno - praviloma mora biti doma.
  • 7.
    VSRS Sklep VIII DoR 122/2020-8
    30.6.2020
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00036259
    OZ člen 153, 179. ZDR-1 člen 184.
    dopuščena revizija - odškodnina - nesreča pri delu - soprispevek delavca - višina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini soprispevka tožnika in o višini prisojene odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
  • 8.
    VSRS Sklep VIII DoR 94/2020-7
    30.6.2020
    DELOVNO PRAVO
    VS00036234
    ZPP člen 367a, 367c. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5.
    predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišč, da je na podlagi 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti možna povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela v kombinaciji povrnitve stroškov javnega prevoza in kilometrine, materialnopravno pravilna.
  • 9.
    VSRS Sklep VIII DoR 63/2020-6
    30.6.2020
    SOCIALNO VARSTVO
    VS00036184
    ZPP člen 367.a, 367.c.
    predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - institucionalno varstvo - oprostitev plačila - plačilna sposobnost zavezanca
    Predlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:

    - ali lahko pristojni center za socialno delo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev po uradni dolžnosti ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo, tudi v primeru, če zavezanec ne poda vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, pri čemer je bil zavezanec v upravnem postopku na prvi stopnji s strani centra za socialno delo pravilno opozorjen na pravico do uveljavljanja oprostitve plačila in na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil,

    - ali se lahko pri zavezancu, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, in katerega je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, šteje, da je plačilna sposobnost zavezanca tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca.
  • 10.
    VSRS Sklep VIII DoR 101/2020-9
    30.6.2020
    DELOVNO PRAVO
    VS00036261
    ZDR-1 člen 129.
    predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tožbeni zahtevek - obračun plače - bruto plača
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožnica (kot delavka v okviru pogodbe o zaposlitvi) pred sodiščem pravico zahtevati obračun bruto razlik v plači, če je vse zapadle neto zneske dogovorjene plače že v celoti prejela.
  • 11.
    VSRS Sklep I R 91/2020
    19.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00036495
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med pričo in uslužbencem pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sojenja - objektivna nepristranskost
    Dejstva, da je hči prve tožnice kot strokovna sodelavka zaposlena na sodišču, celo na oddelku tega sodišča, ki v zadevi odloča, in je bila v tej pravdi zaslišana kot priča, po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
  • 12.
    VSRS Sklep I R 83/2020
    19.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00035272
    ZPP člen 67. ZNP člen 37, 45, 45/2, 52, 52/2.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - dvom v nepristranost sodišča - utemeljitev predloga - zavrnitev predloga
    Drugi odstavek 45. člena v zvezi z drugim odstavkom 52. člena ZNP procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga priznava tudi osebi, na katero se postopek nanaša, čeprav ni poslovno sposobna. To pomeni, da lahko takšna oseba v tem postopku samostojno opravlja procesna dejanja.

    Okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, predlagatelj vsebinsko ni utemeljil.
  • 13.
    VSRS Sklep II Ips 6/2020
    19.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00036175
    ZOZP-UPB3 člen 18, 18/1. ZUstS člen 23, 23/2.
    prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - obvezno zavarovanje v prometu
    Vrhovno sodišče je v zadevi III Ips 42/2019 s sklepom prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 18. člena ZOZP. Zadeva se pri Ustavnem sodišču RS vodi pod opr. št. U-I-52/20 z dne 28. 2. 2020.

    Ker bi moralo Vrhovno sodišče tudi pri odločanju o reviziji v obravnavani zadevi uporabiti navedeni člen ZOZP, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) prekinilo tudi ta revizijski postopek.
  • 14.
    VSRS Sodba II Ips 136/2019
    19.6.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00036178
    ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171.
    povrnitev škode - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - oljni madež na tleh - varni delovni pogoji - potrebna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - izključna odgovornost - odškodnina - dopuščena revizija
    Tla, kjer je padla pri delodajalcu zaposlena tožnica, niso postala zdrsna naključno, nepredvidljivo in neodvrnljivo oziroma kaotično naključno - življenjsko nepričakovano glede na proces, kakršen se sicer opravlja v delovnih prostorih pekarne, ko lahko odletijo določene kapljice, ki povzročijo zdrsnost tal, ne da bi to delavci oziroma zaposleni lahko opazili oziroma bili na to pozorni (dejanske ugotovitve obeh sodišč). Zato ne gre za primer naključno nastale škode in posledične nepravilno uporabljene objektivne odgovornosti, kot meni revidentka. Skrbnost dobrega strokovnjaka je s strani delodajalca v konkretnem primeru terjala preprečitev nastale situacije, ki je sicer lahko nastala hipno, vendar pa vnaprej predvidljivo in v nastalem rizičnem trenutku tudi odvrnljivo.
  • 15.
    VSRS Sklep in sodba II Ips 93/2019
    19.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00036174
    ZCes-1 člen 2, 3, 39/1, 39/2. SPZ člen 217/2. URS člen 125. ZS člen 3.
    priposestvovanje - stvarna služnost poti - priposestvovanje stvarne služnosti - exceptio illegalis - javna cesta - kategorizacija cest - občinski odlok - protiustavnost podzakonskega akta - sodna praksa Ustavnega sodišča - dopuščena revizija
    Priposestvovanje stvarne služnosti poti ni teklo v času, ko je bila trasa poti kategorizirana kot javna cesta z odlokom občine, ki je bil protiustaven, čeprav lastnik zemljišča uporabi poti ni nasprotoval.
  • 16.
    VSRS Sklep II Ips 4/2020
    19.6.2020
    DEDNO PRAVO
    VS00036225
    ZD člen 60, 60/3.
    oporočno dedovanje - oporoka - oporočno razpolaganje - izpodbijanje oporoke - zmota v nagibu - neveljavnost oporoke - dopuščena revizija
    Oporočno razpolaganje je mogoče izpodbijati zaradi zmote v nagibu.
  • 17.
    VSRS Sklep II DoR 200/2020
    19.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00036402
    ZPP člen 377. ZOPNI člen 7, 7/2.
    predlog za dopustitev revizije - izredno pravno sredstvo - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog za dopustitev revizije je vložilo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki nima zakonskega pooblastila za zastopanje Republike Slovenije v revizijskem postopku. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo.
  • 18.
    VSRS Sodba II Ips 112/2019
    19.6.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00036173
    OZ člen 6, 96, 96/2, 190, 193, 194, 198. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-2.
    odločanje na seji - neizvedba glavne obravnave - neupravičena pridobitev - verzija - plačilo uporabnine - konkretno in realno prikrajšanje - višina uporabnine - vlaganje v tujo nepremičnino - zavrnitev revizije - dopuščena revizija
    Privolitev v neuporabo in s tem v prikrajšanje v resnici lahko pomeni le ugovor zoper predpostavko neupravičene obogatitve (odsotnost pravnega temelja) in ne more biti del predpostavke prikrajšanja. Privolitev tožnika v prikrajšanje bi namreč pomenila pravni temelj za obogatitev, tako da uporaba njegove nepremičnine s strani toženca sploh ni bila neutemeljena.

    Toženec (kot nedovroverni posestnik) mora tožniku (lastniku) izročiti vse najemnine (civilne plodove), ki izhajajo iz najemnih pogodb, tudi neizterjane ali porabljene - gredo mu vse koristi in ne le tiste, ki jih v resnici (še vedno) ima.

    Pri verzijskih zahtevkih zaradi vlaganj v tuje premoženje je merilo subjektivna vrednost za obogatenega, če ta v vlaganja ni privolil (gre za t. i. "vsiljeno obogatitev"). V konkretnem primeru, ko so bila vlaganja opravljena brez soglasja in vednosti tožnika, se torej uporabi subjektivno merilo obogatitve. Čeprav 194. člen OZ nedobrovernemu prejemniku priznava pravico do povračila koristnih stroškov do višine povečanja vrednosti stvari, ima pri vsiljeni obogatitvi tožnik ugovor, da vlaganja zanj subjektivno niso imela nobene koristi.
  • 19.
    VSRS Sodba II Ips 5/2020
    19.6.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00037423
    ZTVP člen 7. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 8. ZBan-1 člen 261a, 261a/5. ZBan-1L člen 1.
    povrnitev premoženjske škode - varstvo potrošnikov - odgovornost banke - ničnost prodajne pogodbe - prodaja obveznic - glavni predmet pogodbe - lastnost obveznice - podrejene obveznice - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dopuščena revizija
    Najmanj, kar bi v konkretnem primeru morala storiti Banka, je seznanitev tožnikov s podrejenostjo obveznic, pojasnitev razlike med navadnimi in podrejenimi obveznicami, še posebej, kar sta tožnika pri tej banki pred tem redno vpisovala navadne delnice, ter končno, tožnikoma bi morala Banka izročiti Pogoje in ju seznaniti z vsebino svojega Sklepa z dne 12. 1. 2007. V tem Sklepu je namreč med drugim navedeno, da so obveznice A. visoko tvegan vrednostni papir, da so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov. Ker ničesar od tega ni storila, zaradi česar sta bila tožnika prepričana, da tako kot že večkrat prej, kupujeta navadne obveznice, Banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti.
  • 20.
    VSRS Sklep I R 89/2020
    19.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00036478
    ZPP člen 67, 319, 319/2.
    prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponovni predlog - res iudicata - ne bis in idem - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
    Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, temveč je treba njegov predlog zavreči.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>