zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - dopolnitev poročila - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - aktivno iskanje zaposlitve - pristojnost stečajnega upravitelja
Dolžnik meni, da je svojo obveznost mesečnega poročanja o iskanju zaposlitve izpolnjeval. Pri tem spregleda, da v zvezi z navedeno njegovo dolžnostjo na drugi strani zakon v drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP zavezuje tudi upravitelja, da opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena. To pa pomeni, da mora upravitelj imeti relevantne podatke o dolžnikovem iskanju zaposlitve, da lahko dolžnikova poročila tudi preveri. Preveritev lahko opravi le, če razpolaga s podatkom, kje konkretno in kdaj je dolžnik iskal zaposlitev ter za kakšno delovno mesto.
Iz navedene normativne ureditve zato izhaja, da se upraviteljica ni mogla zadovoljiti s skopimi mesečnimi poročili dolžnika, da je o zaposlitvi govoril z več vplivneži, z nekaj direktorji podjetij, predvsem pa z agencijami za zaposlovanje oziroma njihovimi agenti in klical vse potencialne delodajalce, ker so ji dolžni nadzor nad dolžnikom onemogočala. Dolžnika je zato upravičeno pozvala k dopolnitvi takih poročil z navedbo oseb, s katerimi je opravil razgovore, za katero delovno mesto oziroma za kakšno delo se je zanimal.
Ena od mnogih je tudi dolžnost dolžnika, da sodeluje z upraviteljem in se odziva na njegove pozive (prvi odstavek 383.b člena). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo (in smelo) k dopolnitvi poročil dolžnika skladno s četrtim odstavkom 400. člena (verjetno mišljen drugi odstavek 401. člena) ZFPPIPP pozvati sodišče in ne upraviteljica. Slednja je namreč tista, ki je pooblaščena opravljati nadzor nad stečajnim dolžnikom, da ga nad njim lahko učinkovito opravlja, pa ima zakonsko pooblastilo v prvem odstavku 383.b člena ZFPPIPP za pozive dolžniku k posredovanju potrebnih podatkov.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče nalogo za podajo izvedenskega mnenja zaupalo izvedenskemu organu kot celoti in določilo kakšne specialnosti naj bodo posamezniki v njegovi sestavi. Pritožba utemeljeno vztraja tudi pri tem, da je vsako nagrado po vseh postavkah potrebno ustrezno obrazložiti glede zahtevnosti mnenja, prispevek vsakega izvedenca in tudi samo odmero. Pritožba pravilno opozarja na to, da iz sklepa o odmerjeni nagradi in materialnih stroškov izhaja, da naj bi sodna izvedenca vsak posebej pregledala tožnika, da pa vse to iz samega mnenja ni razvidno, niti ni razvidna zahtevnost mnenja za vsakega sodnega izvedenca posebej. Naloga je bila s sklepom jasno določena in postavljeno enostavno vprašanje in ni bil potreben študij celotnega spisa in celotne dokumentacije, saj se relevantna dokumentacija nanaša na obdobje do dokončnosti odločbe, to je do 30. 9. 2019 in obsega do 200 strani. Enako velja za dodatno dokumentacijo, to je zdravstveni karton, ki je bil pribavljen le enkrat in ne obsega več kot 100 strani za ta postopek relevantne dokumentacije.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12a.. ZSVarPre člen 20.. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ni nikakršnega dvoma, da tožnica glede na sklep z dne 11. 3. 2021 izdan v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog z dne 2. 3. 2021 in ponovni poziv z dne 18. 3. 2021 s priloženim obrazcem "Priloga k predlogu za oprostitev - odlog - obročno plačilo sodne takse" ni dala soglasja, da sodišče z namenom preverjanja materialnega položaja v skladu s 5. alinejo 2. odst. 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajna, čeprav je bila opozorjena, da bo predlog zavržen, če ne bo ravnala po nalogu sodišča. Zgolj in izključno to dejstvo pa je v skladu s sodno prakso edino odločilno za zakonitost izpodbijanega sklepa o procesnem zavrženju predloga in rešitev pritožbe, ki ne more biti uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047279
SPZ člen 78. OZ člen 8, 10, 132, 168, 168/2, 299. ZPP člen 214, 214/2, 214/5.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - prepoved povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode - odškodnina za posek lesa - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - višina škode - dokaz s sodnim izvedencem - predhodno vprašanje - postopek za ureditev meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - določitev meje na podlagi močnejše pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - mejni spor - dobrovernost - dolžnikova zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - zakonske zamudne obresti
Sodišče mora v pravdi, pri ugotavljanju, čigava je nepremičnina, upoštevati pravnomočno odločitev v postopku za določitev meje, saj potek meje predstavlja predhodno vprašanje, pri mejnih sporih pa gre v bistvu za spore o lastninski pravici.
Ker toženec, razen omenjenega obračuna in računa, drugih dokazov, ki bi potrjevali njegovo trditev, da je vrednost posekanega lesa nižja, ni predložil, razlogov za postavitev izvedenca v tem pogledu ni bilo.
Pritožbene navedbe tožnikov, da sečnje sama še ne bi opravila in bi zato kasneje, če bi se za posek odločila, dosegla višjo ceno, nimajo nobene zveze s stroški, ki s posekom nastajajo.
nedovoljena pritožba - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba - zavrženje pritožbe
Stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sestavine izreka sklepa o dedovanju - nejasna pritožba - predmet zapuščinskega postopka - zapustnikovi dolgovi - tuj dolg - zastavljena nepremičnina
V kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na zapustničine dolgove oziroma točneje njeno jamčevanje z zastavljeno nepremičnino za dedičev dolg, pa velja poudariti, da ugotavljanje zapustnikovih dolgov, upoštevaje sam zakon, ni predmet zapuščinskega postopka oziroma ne predstavlja del izreka sklepa o dedovanju.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - redno poslovanje - upravljanje premoženja - COVID-19 - zdravstveni razlog - osebnostna ali vedenjska motenost - blodnjavost - duševna motnja - demenca - izvedenec psihiatrične stroke - izvedenec klinične psihologije - dokaz s sodnim izvedencem - psihološki testi - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je miselni tok nasprotne udeleženke upočasnjen in usmerjen v točno določene dogodke v preteklosti. Izkazalo se je tudi, da se nasprotna udeleženka določenih dogodkov, ki se nanašajo na njeno osebno življenje, ni spomnila. Sodišče je imelo tako zadostne razloge za dvom, ali je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ter je utemeljeno (in v skladu z zakonom) postavilo izvedenko psihiatrične stroke, na njeno pobudo pa še izvedenko klinične psihologije in nevropsihologije odraslih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047259
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 388, 388/2, 609, 609/1, 609/6. ZPosS člen 2. ZNP-1 člen 6, 42. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/1, 270/3, 329, 329/4.
sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - nepravdni postopek - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - izvedensko mnenje - poslovna skrivnost - predložitev listine - razkritje podatkov - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.
Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.
Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
določitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - prepoved stikov z otrokom
Glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, je pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema.
ugotavljanje invalidnosti - vzrok invalidnosti - izvedensko mnenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja
Niti iz pisnega niti ustnega sodnega izvedovanja ni določno razvidno, zakaj ob diagnosticirani bipolarno afektivni motnji razpoloženja in ortopedskih težavah, predstavlja po oceni sodnega izvedenca trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji izključni vzrok za tožnikovo (novo) invalidnost. Sodišču bi se zaradi nezadostne opredelitve sodnega izvedenca na strokovne pripombe tožene stranke,moral poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja glede vzroka nove invalidnosti III. kategorije. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
neupravičena uporaba tuje stvari - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - višina uporabnine - posest nepremičnine - neupravičena obogatitev - tržna najemnina - priznana dejstva - odbitek - uporaba prava
Sodišče odloča o tem, katere odbitke bo upoštevalo pri določitvi višine uporabnine, saj gre pri tem za pravno vprašanje. Nadomestila za korist od uporabe (uporabnine) ni utemeljeno zmanjševati na podlagi hipotetične neizkoriščenosti, stroškov vzdrževanja ali davčnih dajatev, saj to na višino tržne najemnine, ki je kriterij za izračun uporabnine, ne vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048790
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pogojna obsodba
Z izpodbijano sodbo je bila kršena obdolženčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (pravica do obrambe), ker je sodišče prve stopnje zavrnilo pravnorelevantna dokazna predloga, ki ju je predlagala obramba, razlogov za njuno zavrnitev pa ni ustrezno obrazložilo.
začasna ureditev stikov - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši - ogroženost otroka
Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri predaji otrok, izpostavljenosti otrok konfliktov med starši, ne more biti razlog za začasno dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, terja pa ureditev stikov s sodno odločbo.
ZPP člen 214, 214/4, 313, 337, 337/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2-2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - obstoj terjatve - dajatveni zahtevek - paricijski rok - odločanje po uradni dolžnosti - veljavnost pogodbe - društvo - splošno znana dejstva - pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedba paricijskega roka v predlogu za izdajo sklepa o začasni odredbi ni obligatorna sestavina. Ker je bil predlog na izpolnitev obveznosti dajatvene narave in takega roka ni vseboval, je rok določilo po uradni dolžnosti.
Pritožnik se sklicuje tudi na splošno znano dejstvo, a ne upošteva, da je potrebno tudi splošno znana dejstva (pravočasno) zatrjevati, le dokazovati jih ni treba.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - rok za posestno varstvo - prekluzivni rok - dejanska oblast nad stvarjo - ugotovitveni zahtevek - izvrševanje posesti - opustitev posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravica do posesti - pogoji za prekinitev postopka - sprememba tožbe
Ugotovitveni zahtevek je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenj csd strankam - stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - pravna sredstva dolžnika - ugovor kot pravno sredstvo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - pogoji za izdajo začasne odredbe - obrazloženost sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe
Če okoliščine konkretnega primera narekujejo izdajo začasne odredbe, ne da bi bila dolžniku dana možnost, da se o predlogu in dokazih izjavi, potem je treba kontardiktornost postopka zagotoviti v ugovornem postopku. Če sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, potem mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.
Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti (le) na podlagi mnenja CSD. Mnenja ni vročilo predlagateljici v izjavo, zato je pravno sredstvo zoper to odločitev ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - pravne posledice ustavne odločbe - pogoji za prekinitev postopka - Banka Slovenije - podrejene obveznice - enotno sosporništvo
Sodni postopki iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB, prekinitev katerih omenja sodišče prve stopnje, predstavljajo »zgolj« postopke zoper Banko Slovenije in ne (tudi) postopkov zoper komercialno banko. Iz 350.a člena ZBan-1 je (prav tako) jasno razvidno, da ureja odškodninsko varstvo delničarjev, upnikov in drugih oseb, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, »le« zoper omenjeno banko, ne pa (tudi) zoper komercialne banke.
Ker Banka Slovenije in prvo tožena stranka v konkretnem primeru ne nastopata kot enotna sospornika in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo, ne predstavlja (hkrati) razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 421. ZGD-1 člen 418, 418/1, 420, 421, 421/1.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - likvidacijski postopek - likvidacijski upravitelj - postopek redne likvidacije - postopek prisilne likvidacije - načrt poteka stečajnega postopka - upravljanje in unovčenje stečajne mase - razdelitev premoženja - varstvo upnikov - predlog predračuna stroškov - negativna ugotovitvena tožba - odškodninska terjatev
Ker se določba drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, kot tudi vse tiste, ki so opredeljene v 421. členu ZFPPIPP, med drugim tudi določbe ZGD-1 o postopku redne likvidacije, uporabljajo le smiselno, način razdelitve premoženja v postopku prisilne likvidacije ni obvezna vsebina načrta poteka likvidacijskega postopka, saj je način razdelitve odvisen od vrste dejavnikov, ki se lahko pokažejo šele tekom postopka.