vmesna sodba - padec na javni površini - dvignjena plošča tlakovca - nivojski prehodi - neravnine - pravni standard - prosta dokazna presoja - dokazna sredstva - fotografije kot dokaz - video posnetek kot dokaz
Prosta dokazna presoja je miselni proces, ki ga sodišče opravi v več fazah ter zahteva, da ob uporabi pravil logičnega sklepanja, znanosti in stroke (kadar je v postopek pritegnilo izvedenca, kar v obravnavani zadevi ni bil primer) ter splošnega izkustva najprej vestno in skrbno pretehta vsak dokaz posebej, nato pa vsak dokaz še v razmerju do drugih dokazov, v ozir pa pri tem vzame tudi celotno procesno dogajanje.
ZFPPIPP člen 224, 231, 231-3, 232, 232/1, 232/1-2, 381, 381/2, 381/2-2, 382, 389. ZPP člen 190, 190/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 419, 421, 421/1.
začetek postopka osebnega stečaja - aktivna legitimacija upnika - ločitveni upnik - namen izvedbe postopka osebnega stečaja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - materialnopravni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja - pristojnost slovenskega sodišča - prenos terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je 382. člen ZFPPIPP pravilno uporabilo. Ta v prvem odstavku določa, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Vendar ta določba upnikom, ki imajo terjatve zavarovane z zastavno pravico, ne preprečuje, da bi predlagali, da se zoper dolžnika opravi postopek osebnega stečaja.
zavrženje tožbe kot nepopolne - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - priglasitev stroškov - učinki umika tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - vročanje tožbe - pogoji za zavrženje vloge
Za tožečo stranko iz stroškovnih in taksnih razlogov ni vseeno, ali se pravdni postopek konča z zavrženjem tožbe ali z ustavitvijo postopka zaradi njenega umika.
oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga - podatki o prometu na transakcijskem računu - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni predložila podatkov o stanju na transakcijskih računih in o prilivih nanje v zadnjih treh mesecih, ne izpodbija. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je ostal nepopoln in sodišče prve stopnje ga je pravilno zavrglo.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja ter pozvalo dolžnika na predložitev izjave o premoženjskem stanju, se nanašajo na oprositev plačila sodne takse.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 159, 161. ZNP-1 člen 105, 108.
začasna odredba - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiska
Na povzete pritožbene očitke je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo za otroka ne predstavlja le "dolgotrajno fizično in psihično nasilje", ki ga nasprotna udeleženka - mama zanika, temveč že psihične stiske, ki jih je sodišče prve stopnje na podlagi skrbno izvedenih in ocenjenih dokazov s stopnjo verjetnosti ugotovilo in na podlagi potrebnega dokaznega standarda zaključilo, da so te psihične stiske posledica materinih neprimernih vzgojnih metod.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zakoniti zastopnik
Ob odsotnosti drugih pravočasno predloženih dokazov je sodišče prve stopnje na podlagi dopisa S. d.d. pravilno zaključilo, da je banka sprejela, da je drugi upnik zakoniti zastopnik in da ne more pritrditi upnikoma, da je omogočeno izčrpavanje prvega upnika ter da je sanirana nevarnost protipravnega pridobivanja finančnih sredstev.
S pritožbo vložen predlog za odlog plačila sodne takse pa je prepozen, saj v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov in takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - vstop v stanovanje - sredstvo zavarovanja - regulacijska začasna odredba - mirna posest - nujnost izdaje začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nekonkretizirana nevarnost
Stališče sodišča prve stopnje, da se s predlagano začasno odredbo želi dobiti ponovno možnost vstopa v nepremičnino in izvajanje dejanske oblasti na nepremičnini, čeprav le z namenom, da si tožnik iz nje odnese svoje stvari, je pravilno. Namen predlagane začasne odredbe ni omogočiti bodočo izvršbo. Gre torej za regulacijsko začasno odredbo.
S sklicevanjem na določbo 3. alineje drugega odstavka 272. člena in tretjega odstavka 270. člena ZIZ tožnik ne more biti uspešen. Da sodno varstvo, ki ga s tožbo zahteva, ne bi več moglo doseči svojega namena, ni mogoče reči za primer, ko stranka izkaže le to, da dolžnik z izdano začasno odredbo, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe zato ob izpolnjevanju zgolj te predpostavke, po večinski sodni praksi, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, ni mogoče izdati.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s sklepom domaknilo ½ nepremičnin kupcu, ki je (pravočasno) plačal kupnino. Teh ugotovitev druga dolžnica ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v skladu s 192. členom ZIZ.
nekonkretiziran pritožbeni očitek - protispisnost - dogovor o plačilnem roku - tek zakonskih zamudnih obresti - obseg izvedenih del - dodatno naročena dela - dokaz z izvedencem - informativni dokaz - nezadostna trditvena podlaga - prevalitev procesnega trditvenega bremena - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - materialno procesno vodstvo - soočenje prič
Toženka je v pripravljalni vlogi podala konkretne trditve glede obsega izvedenih del in tudi opozorila tožnico na nezadostno trditveno podlago. S tem je tudi prišlo do prevalitve procesnega trditvenega bremena nazaj na tožnico, ki bi morala konkretno in jasno navesti, česa toženka neupravičeno ni upoštevala med priznanimi deli in kakšna je vrednost takšnih del. Tega pa tožnica ni storila. Nezadostnih trditev tožnice ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na obširne dokumente niti s postavitvijo izvedenca gradbene stroke. Pri tem višje sodišče sicer dodaja, da ne zahteva, da bi tožnica v svoje pripravljalne vloge prepisala vsako postavko iz računa ali drugega dokumenta. Najmanj kar bi lahko naredila pa je, da bi pojasnila česa toženka neupravičeno ni upoštevala.
Tožena stranka je bila opozorjena najprej v plačilnem nalogu na posledice neplačila in nato v dveh sklepih, tako sodišča prve kot druge stopnje, na podaljšanje teka roka za plačilo zaradi vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse in pritožbe. Ni pa v zakonu določeno, da bi moralo sodišče po tem, ko zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, ponovno pozivati stranko k plačilu sodne takse z novim plačilnim nalogom.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Čeprav se pritožnik v štetju časa in roka iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 ne moti, je opozoriti, da je v tem času ob KZ-1 veljal tudi Zakon o začasnih ukrepih zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (ZSUSUDJZ), ki je v drugem odstavku 3. člena zgornje roke dejansko podaljšal za 64 dni.
ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - odlog tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega
V izvršilnem postopku sodišče ugotavlja zgolj, ali je vlagatelj ugovora svojo pravico verjetno izkazal in v kolikor navedeno ugotovi, pošlje ugovor upniku v odgovor. Le v kolikor upnik ugovoru tretjega ne bi nasprotoval oziroma na ugovor ne bi odgovoril v roku, bi lahko izvršilno sodišče (v celoti ali delno) ustavilo izvršbo, v nasprotnem mora tretji svojo pravico z gotovostjo izkazati v pravdnem postopku, v kolikor želi izvršbo na določene predmetne preprečiti.
ZP-1 člen 58, 66, 66/3. ZUP člen 107, 258. ZOsn člen 102, 102/2, 102/2-2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za sodno varstvo - obiskovanje osnovne šole - dovoljenost pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
V konkretnem primeru je bil to prekrškovni organ, ki je storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, zato je storilec imel pravico vložiti zoper tako odločitev prekrškovnega organa ZSV, o kateri je odločilo prvostopno sodišče kot drugostopenjski organ. V takih primerih pa glede na določbo tretjega odstavka člena 107 ZUP ob upoštevanju določb člena 258 ZUP pritožba prekrškovnega organa ni dovoljena.
odmera nagrade za izvedensko delo - izdelava izvida in mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade
Komisija ni izkazala nobenih upravičenih razlogov, zaradi katerih izvedensko mnenje ni moglo biti izdelano, prav tako pa ni bilo nobenih zadržkov v zvezi z epidemijo COVID-19 več, da izvedenca, ki ju je Komisija imenovala za izdelavo izvedenskega mnenja, izvedenskega mnenja ne bi mogla izdelati.
V predmetnem postopku gre za zahtevek na nedopustnost izvršbe v skladu z prvim odstavkom 64. in tretjim odstavkom 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kjer konkurirata dve pravici in sicer pogodbena hipoteka drugo toženke in zatrjevana skupna lastnina tožnice in njenega moža - dejanskega dolžnika v izvršilnem postopku. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico in ne že s podpisom prodajne pogodbe. Bistveno je namreč, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico.
Ker je že samo dejstvo, da je dolžnica vložila ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljala, treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe, predmetna obveznost pa ni takšna, da bi jo lahko opravila zgolj dolžnica osebno, je glede na določbo tretjega odstavka 271. člena OZ upnik takšno izpolnitev dolžan sprejeti kot izpolnitev dolžnice, saj je bila opravljena po izpolnitvenem upravičencu.
Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 1046. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165,165/2.
prometna nesreča - hrvaško pravo - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - napačna uporaba materialnega prava - odškodnina za telesne bolečine - duševne bolečine - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Nove orientacijske kriterije Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, ki jih je sprejel civilni oddelek (Su-IV-47/2020-5 z dne 5. 3. 2020 in dne 15. 6. 2020).
Čeprav je dolžnik pred vložitvijo predloga zadnje tri mesece prejemal dohodke, ki presegajo dohodkovni prag, je na podlagi ZSVarPre, ki določa, da se redni periodični dohodek prosilca ne upošteva, če je prosilec ostal brez rednega mesečnega dohodka, za presojo upravičenosti do taksne oprostitve bistvena okoliščina, da je navedeni vir dohodka prenehal.