Pritožba se neutemeljeno zavzema za znižanje denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je sodišče prve stopnje odmerilo v višini dvanajstih bruto plač. Na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 je pravilno upoštevalo, da je bila tožnica ob prejemu izredne odpovedi stara 54 let, da ima končano višjo ekonomsko šolo (VI. stopnja izobrazbe), da je bila pri toženi stranki zaposlena 20 let, da zaradi prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti in da je že leto in pol brezposelna.
razveljavitev sklepa - izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - interni postopek pri delodajalcu
Ker v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča niso podane okoliščine, ki bi kazale, da je interna komisija dejansko vršila predkazenski postopek in v njem namesto organov pregona zbirala za obdolženca obremenilne dokaze in ker je v sodni praksi bilo že večkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo ne nanaša na postopke, kot je obravnavani, in ker po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, niso omenjeni med dokazi, na katere se sodna odločba ne sme opreti, zato tudi ne more priti do kršitve ZKP, niti Ustave.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - procesna odločitev
Odločitev sodišča prve stopnje je torej procesne narave, zato presoja premoženjskega stanja oškodovanke kot tožilke tudi v tem pritožbenem postopku ni mogoča.
trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da ji je tožena stranka obljubljala plačilo celotnega dolga ter v dokaz navedenega predložila elektronska sporočila. Glede na navedeno se je na toženo stranko prevalilo procesno trditveno in dokazno breme, da se obljube plačil ne nanašajo na iztoževane terjatve (212. člen ZPP), ki pa mu ta ni zadostila.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj ta dokazni predlog ni bil substanciran. Tožena stranka ob dokaznem predlogu ni pojasnila, v zvezi s katerim pravno relevantnim dejstvom naj se ga zasliši. Stranka mora namreč natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, prej navesti, o čem naj priča. Ta člen velja tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank (263. člen ZPP). Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika oziroma sklicevanje „kot doslej“ ne zadošča.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - ugovor delnega poplačila dolga
Dolžnika v tej fazi postopka, ko sodišče le še razdeli kupnino, ne moreta biti uspešna z nasprotovanjem višini obveznosti, kot ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2013. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje bi morebitna delna plačila, ki se nanašajo na obdobje pred izdajo sklepa o izvršbi, morala uveljavljati z rednim ugovorom, sedaj pa jih sodišče v tem postopku ne more več presojati.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik v tej fazi postopka ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe glede verjetno izkazane terjatve do tožene stranke, torej da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 17. 6. 2021 nezakonita.
finančni leasing - obračun dolga - prodaja predmeta leasinga - prepoved komisornega dogovora - pravice leasingojemalca - sale and lease back - neupravičena obogatitev - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Ni pa videti nobenega tehtnega razloga (in tudi ne pravne podlage), zakaj bi si moral leasingodajalec prizadevati, da se pri prodaji ustvari presežek in tudi ne za to, da bi se morebiten presežek izplačal leasingojemalcu. Slednji je namreč s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročil odstop s strani leasingodajalca, zaradi česar je naziranje sodišča prve stopnje o pravici do uresničitve njegovega pozitivnega pogodbenega interesa zmotno. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti leasingojemalec izgubil pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga, posledično nima nobene pravice do presežka kupnine nad dolgom, če bi ta bil ustvarjen. Pritožnica ob sklicevanju na sodno prakso spregleda, da ta v tem kontekstu (kar se tiče leasinga) obravnava (le) primere t.i. "sale and lease back" pravnih poslov1, pri katerih gre za kombinacijo prodajne in povratne prodajne pogodbe, pri kateri lastnik (leasingojemalec) najprej proda stvar upniku (leasingodajalcu), ta pa mu jo prek pogodbe o leasingu proda nazaj oziroma mu jo da v najem. Ta situacija je podredljiva pravilu iz 132. člena SPZ, ker obstaja možnost, da leasingojemalec dokončno izgubi lastništvo na stvari, katere lastnik je bil pred sklenitvijo pravnega posla, oziroma, da jo leasingodajalec pridobi v "dokončno" last, kar je primerljivo z zakonsko predvideno situacijo pri zastavi stvari oziroma ima z njo primerljive lastnosti. Pri "klasičnem" finančnem leasingu pa leasingojemalec ni (predhodno) lastnik predmeta leasinga, zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o tem, da bi on izgubil lastništvo na tem predmetu, leasingodajalec pa ga pridobil v last, če leasingojemalec ne bi izpolnjeval pogodbe (leasingodajalec je namreč ves čas formalni lastnik stvari, vse do koriščenja morebitne opcije odkupa s strani leasingojemalca). Ker v konkretnem primeru ni šlo za "sale and lease back" pravni posel, tega tožnica niti ne trdi, predmetna pogodbena ureditev ni v nasprotju s prepovedjo komisornega dogovora.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. ZD člen 207, 221, 221/1, 222.
procesna sposobnost dediča - zakonito dedovanje - procesna predpostavka - dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - pozneje najdena oporoka
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v zaščiti interesov pravdno nesposobne stranke, ne pa interesi nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Morebitno pozneje najdeno premoženje, ki bi se še našlo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, bo sodišče razdelilo z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD). Če pa se bo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju našla oporoka, bodo prizadete osebe lahko uveljavljale svoje pravice iz oporoke v pravdi (222. člen ZD).
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska - dnevni počitek
Zaradi zmotnega izhodišča, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka kršena že zato, ker znotraj istega koledarskega dneva ni imel 24 neprekinjenih ur počitka, sodišče ni ugotavljalo, ali je bil tožniku zagotovljen 24-urni neprekinjeni počitek v dveh zaporednih dnevih.
novo dejstvo - nedopustna pritožbena novota - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Pritožnika navajata zgolj novo dejstvo, da sta šele po poizvedovanju ugotovila, kje se nahaja original pogodbe, in sicer pri notarki A. A., kjer je bil deponiran v zavarovanje dolga drugega toženca. Ob tem ne pojasnita, zakaj teh okoliščin, ki v pravdi niti niso pravno odločilne, nista uspela predstaviti do konca naroka za glavno obravnavo, zato jih pritožbeno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne more upoštevati.
Kot je pravilno v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, je sodišče odredilo vročitev sodnega pisanja priči preko vročevalca zato, ker priča vabila za glavno obravnavo ni prevzela, kljub temu, da je bila o pisanju obveščena 25. 3. 2021. Tudi vročitev preko sodnega kurirja, ki jo je iskal dva krat, v razmaku dveh dni, je bila neuspešna. Vsled neuspelega vročanja je sodišče odredilo vročitev preko pooblaščenega sodnega vročevalca, zaradi česar so nastali stroški vročanja v že navedenem znesku.
zamudna sodba - odprava nesklepčnosti - odgovor na tožbo - pooblastilo pooblaščenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zamudna sodba je bila izdana preuranjeno, ne da bi bil predhodno izpeljan postopek za odpravo nesklepčnosti tožbe ter z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa s pozivom na dopolnitev pooblastila pooblaščencu drugotožene stranke opravljena v skladu z zakonom.
Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048518
ZPP člen 458, 458/1. ZOZP člen 7.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - pobeg s kraja nesreče - izguba zavarovalnih pravic - regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - regres zavarovalnice
Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov.
Pritožnik izpodbija le dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe. Ker sodbe, ki je izdana v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne (in nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja, pritožbene navedbe ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
dogovor o ari - dvojna ara - vrnitev dvojne are - akcesornost pogodbe o ari - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe - razlaga pogodbe - jezikovna razlaga - metode razlage - utrditev pogodbene obveznosti strank - delna izpolnitev obveznosti
Da bi imel dogovor o ari pravne učinke, mora biti poleg splošnih predpostavk, ki veljajo za vse pravne posle, izpolnjena dodatna predpostavka - izročitev denarnega zneska, ki je predmet are. Druga pomembna značilnost dogovora o ari je njegova akcesorna narava. Njegova veljavnost je odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena. Če glavna pogodba ni veljavno sklenjena, tudi dogovor o ari nima pravnega učinka, znesek, ki je bil plačan kot ara, pa ima značilnost izpolnitve brez pravnega temelja.
Jezikovna razlaga je praviloma temeljni razlagalni argument, dopolnjujejo jo pa tudi druge razlage, predvsem teleološka in sistemska razlaga, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu besedila kot celote. Vendar pa že v osnovi jezikovna razlaga določa besedni pomen pravnega besedila in hkrati mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Tako je potrebno pri razlagi pomena besed še vedno ostati znotraj meja in pomenskega okvira določenega pomena besed.
Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen. Samo na podlagi okoliščine, da je ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe plačala določen denarni znesek (še zlasti, če je njena obveznost, ki je nastala s sklenitvijo pogodbe, denarna obveznost), ni mogoče sklepati, da sta se stranki s tem dogovorili za aro. V dvomu je zato treba šteti, da ima takšno plačilo značilnost delne izpolnitve, in ne tudi osrednje funkcije are - utrditve pogodbenih obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048054
ZKP člen 358, 358/1, 391. KZ-1 člen 257, 257/3.
zloraba uradnega položaja - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - župan - potni stroški - neupravičeno izplačilo
Očitani „neupravičenosti“ je namreč treba dati vsebino, z jasnimi in konkretnimi dejanskimi okoliščinami, ki v prvi vrsti obdolžencu zagotavljajo možnost učinkovite obrambe, hkrati pa sodišču dajejo jasen okvir predmeta odločanja. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da iz opisa dejanja ne izhaja, zakaj konkretno je obdolženec uveljavljal potne stroške v nasprotju s 16. členom Pravilnika, oziroma, zakaj je bilo izplačilo (in tudi obračun) potnih stroškov neupravičeno oziroma zakaj obdolženec do izplačila potnih stroškov za prihod na delo in z dela ni bil upravičen; pri čemer so za slednje možni raznovrstni razlogi.
Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/2, 10/3, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - stroški postopka - potni stroški odvetnika - kilometrina - najcenejše prevozno sredstvo
Stranka je odvetniku dolžna plačati kilometrino, če ta uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko, če potuje v eno smer do 400 kilometrov. Odvetnik je torej upravičen do kilometrine vselej, ko potuje s svojim avtom na razdalji do 400 km v eno smer. Odvetnik, za razliko od npr. strank ali prič, ni dolžan iskati najcenejšega prevoznega sredstva.
Tožena stranka je bila opozorjena najprej v plačilnem nalogu na posledice neplačila in nato v dveh sklepih, tako sodišča prve kot druge stopnje, na podaljšanje teka roka za plačilo zaradi vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse in pritožbe. Ni pa v zakonu določeno, da bi moralo sodišče po tem, ko zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, ponovno pozivati stranko k plačilu sodne takse z novim plačilnim nalogom.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja ter pozvalo dolžnika na predložitev izjave o premoženjskem stanju, se nanašajo na oprositev plačila sodne takse.