pripor - odreditev pripora po vložitvi obtožnice - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi - predobravnavni narok
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednica senata v pritožbeno izpodbijanem sklepu pod točko 6 obrazložitve, z navajanjem vseh ukrepov, ki jih je že uporabila zoper obtoženca, da bi zagotovila njegovo navzočnost na predobravnavnem naroku, utemeljila neogibnost in sorazmernost pripora, saj je pravilno zaključila, da se obtoženi očitno izmika in noče pristopiti na predobravnavni narok. Doslej uporabljeni milejši ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti, torej številna vabila, ni bil uspešen.
V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga obveznost obračuna davkov in prispevkov od davčne osnove, ki jo predstavlja le znesek desetih povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Skladno z načelom stroge formalne legalitete pa izvršilno sodišče ni pristojno presojati, ali je po vsebini ta obveznost tudi skladna z določbo 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, temveč jo je dolžno izvršiti v obsegu in na način, kot se ta glasi.
umik predloga za obnovo postopka - dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo - končno poročilo
Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je drugotoženka stroške (med drugim tudi) končnega poročila stranki priglasila v vlogi z dne 21. 4. 2021, s katero je podala soglasje k umiku predloga za obnovo postopka prvotožnika, stroškov te vloge pa ni priglasila, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da ne gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT.
V primeru vročanja s fikcijo se šteje, da če naslovnik po prejemu obvestila o tem, da ga sodno pisanje čaka na pošti in da ga mora dvigniti v roku 15 dni in če naslovnik v tem času sodnega pisanja na pošti ne dvigne, je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - napačna dokazna ocena - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - naročniško razmerje - sporen obstoj dolga - obstoj obveznosti - izpolnitev obveznosti - dokaz o obstoju in vsebini obveznosti - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je po pisno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica obstoja terjatve do toženke ni prepričljivo izkazala. Toženka z vsebinsko grajo te dokazne ocene v pritožbenem postopku ne more uspeti, saj napačna dokazna ocena ne predstavlja procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker tožnica ni z zadostno verjetnostjo izkazala obstoja dolga iz naročniškega razmerja, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
Tožnik utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. člena Ustave, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje priče A.A. in za dodatno zaslišanje priče B.B., ter zaradi njune neizvedbe.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - izbira metode cenitve - dokazna ocena sodišča - popolnost izvedenskega mnenja - sodelovanje v dokaznem postopku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnici je bilo z možnostjo večkratne podaje pripomb zagotovljeno učinkovito sodelovanje v postopku. Odgovor cenilca z dne 19. 4. 2021 se je nanašal na strošek legalizacije, ki pa ga sodišče prve stopnje nato pri cenitvi ni upoštevalo in za njegov znesek ni znižalo vrednosti, česar dolžnica v pritožbi niti ne izpodbija, saj ji je v korist. Po pojasnjenem ni bila prizadeta njena pravica do izjave.
trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da ji je tožena stranka obljubljala plačilo celotnega dolga ter v dokaz navedenega predložila elektronska sporočila. Glede na navedeno se je na toženo stranko prevalilo procesno trditveno in dokazno breme, da se obljube plačil ne nanašajo na iztoževane terjatve (212. člen ZPP), ki pa mu ta ni zadostila.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj ta dokazni predlog ni bil substanciran. Tožena stranka ob dokaznem predlogu ni pojasnila, v zvezi s katerim pravno relevantnim dejstvom naj se ga zasliši. Stranka mora namreč natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, prej navesti, o čem naj priča. Ta člen velja tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank (263. člen ZPP). Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika oziroma sklicevanje „kot doslej“ ne zadošča.
zamudna sodba - odprava nesklepčnosti - odgovor na tožbo - pooblastilo pooblaščenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zamudna sodba je bila izdana preuranjeno, ne da bi bil predhodno izpeljan postopek za odpravo nesklepčnosti tožbe ter z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa s pozivom na dopolnitev pooblastila pooblaščencu drugotožene stranke opravljena v skladu z zakonom.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do stikov otroka s starši - omejitev stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načelo izbire milejšega ukrepa - izvrševanje starševskih pravic - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Sodišče problema tvegane rabe alkohola ni spregledalo, saj je v postopku postavilo izvedenca alkohologa, prav tako je odredilo začasni nadzor nad opravljanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi z nadaljnjimi nenapovedanimi obiski na domu, ter mu naložilo vključitev v strokovno obravnavo za krepitev starševskih veščin. S temi blažjimi ukrepi bo glede na ugotovljeno dejansko stanje korist mladoletnih otrok dovolj zavarovana ter predlagani strožji ukrep omejitve stikov na eno uro tedensko pod nadzorom ne bi bil ustrezen.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - prepoved razpolaganja
Po prepričanju pritožbenega sodišča pa ob opisani obveznosti leasingodajalca v primeru razveze pogodbe in opravljenega obračuna ni najti nobenega tehtnega razloga (in tudi ne pravne podlage), da bi se morebiten presežek po izvedenem obračunu iz drugega odstavka XIV. Splošnih pogojev izplačal leasingojemalcu (tožnici). Tožnica je namreč tista, ki je s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročila njeno razvezo. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti izgubila pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga (XI. člen Splošnih pogojev), posledično nima nobene pravice do tistega dela ocenjene vrednosti vozila, ki presega dolg tožnice, ugotovljen po sklepu o izvršbi.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.
Iz samega besedila 1. točke 7. člena Uredbe št. 655/2014 izhajata dva ključna vsebinska pogoja za ugoditev predlogu za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa dolžnika v tujini: izkazanost nujnosti takšnega posega in izkazanost dejanskega tveganja, da bo brez takšnega ukrepa kasnejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali precej otežena. Kot konkretizirano (subjektivno) ravnanje dolžnika bi bilo sicer mogoče obravnavati navedbe upnika v zvezi z obremenjevanjem premoženja (ustanavljanjem zastavnih pravic na premičninah), vendar zgolj dejstvo ustanovitve zavarovanja oziroma nevložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, samo po sebi ne izkazuje neutemeljenosti takšnega ravnanja dolžnika v odnosu do drugih njegovih upnikov (pa čeprav so to dejansko povezane družbe, kot to trdi upnik). Morebitna neobičajnost takšnega ravnanja dolžnika še ne dokazuje, da so te terjatve preostalih upnikov fiktivne oziroma drugače neutemeljene in da je zato ravnanje oziroma opustitev dolžnika v zvezi s temi šteti za izigravanje preostalih upnikov.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/2, 91.. ZPP člen 8, 72, 72/2, 286, 362, 362/2, 382.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - nezakonita odpoved
Dejanska sprememba (zmanjšanje, ukinitev ipd.) nalog je odločilna za presojo, ali poslovni razlog obstaja in ali je utemeljen (resen) ter onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Glede na takšna izhodišča nespremenjena vsebina (in obseg) del delavca, kljub morda drugačnem poimenovanju delovnega mesta, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga. Enako velja v primeru, če se vsebina in obseg dela delavca le neznatno spremeni, to pa se lahko zgodi tudi takrat, ko delodajalec formalno spremeni opis del in nalog v aktu o sistemizaciji, dejanska vsebina in obseg dela delavca pa ostaneta enaka ali le minimalno drugačna.
odstop terjatve (cesija) - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - vstop naslednika v pravdo - prenos stvarne legitimacije - singularno pravno nasledstvo - nesklepčnost predloga - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru je glede na navedbe tožeče stranke na podlagi odstopa terjatve prišlo do singularnega pravnega nasledstva in s tem do prenosa stvarne legitimacije s tožeče stranke na S. P. Drži pritožbena navedba, da lahko v primeru odstopa terjatve tožena stranka, ki je bila s tem seznanjena, sporno obveznost veljavno izpolni le S. P. (slednji ima stvarno legitimacijo), kar pa še ne pomeni, da je ta pravni naslednik v smislu 208. člena ZPP.
Prevzemnika terjatve je mogoče šteti za pravnega naslednika stranke na podlagi navedene določbe le, če je bil ta prenos opravljen zaradi likvidacijskega oziroma smiselno drugega postopka prenehanja (zahteva se skupen prenos stvarne in procesne legitimacije na singularnega pravnega naslednika).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048054
ZKP člen 358, 358/1, 391. KZ-1 člen 257, 257/3.
zloraba uradnega položaja - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - župan - potni stroški - neupravičeno izplačilo
Očitani „neupravičenosti“ je namreč treba dati vsebino, z jasnimi in konkretnimi dejanskimi okoliščinami, ki v prvi vrsti obdolžencu zagotavljajo možnost učinkovite obrambe, hkrati pa sodišču dajejo jasen okvir predmeta odločanja. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da iz opisa dejanja ne izhaja, zakaj konkretno je obdolženec uveljavljal potne stroške v nasprotju s 16. členom Pravilnika, oziroma, zakaj je bilo izplačilo (in tudi obračun) potnih stroškov neupravičeno oziroma zakaj obdolženec do izplačila potnih stroškov za prihod na delo in z dela ni bil upravičen; pri čemer so za slednje možni raznovrstni razlogi.
Kot je pravilno v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, je sodišče odredilo vročitev sodnega pisanja priči preko vročevalca zato, ker priča vabila za glavno obravnavo ni prevzela, kljub temu, da je bila o pisanju obveščena 25. 3. 2021. Tudi vročitev preko sodnega kurirja, ki jo je iskal dva krat, v razmaku dveh dni, je bila neuspešna. Vsled neuspelega vročanja je sodišče odredilo vročitev preko pooblaščenega sodnega vročevalca, zaradi česar so nastali stroški vročanja v že navedenem znesku.
ZPP člen 156, 158, 158/1. ZD člen 133, 133/1, 133/4. ZOdv člen 17, 17/1.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izjema od splošnega pravila - takojšen umik - izpolnitev zahtevka med postopkom - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - prejem darila - odpoved dedovanju - povod za tožbo - odpadel pravni interes - pripoznava zahtevka - odvetniški stroški - vsebina priglasitve - opredeljena priglasitev stroškov - odločanje v okviru zahtevka - odvetniška tarifa
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Predmet tožbenega zahtevka je bila ugotovitev, da je tožena stranka za časa zapustnikovega življenja od njega že prejela darilo večje vrednosti, in sicer zaradi toženkinega uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku. Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je toženka pravdno sodišče obvestila o svoji odpovedi dedovanju po zapustniku.
Toženec smiselno pripozna zahtevek, če ga med pravdo izpolni. Zato mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemen primer, ko ni dal povoda za tožbo in zato tožba ni bila potrebna. Toženec da povod za tožbo takrat, ko lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
Umik tožbe v tej pravdi je posledica odpadlega pravnega interesa tožeče stranke, ki ga je povzročilo ravnanje toženke: odpoved dedovanju, podana šele med pravdo. Tožbeni zahtevek je s tem smiselno priznala.
poslovni razlog - presežni delavec - kriteriji - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je toženka pri določanju presežnega delavca pravilno upoštevala zgolj delavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu Višji referent, in ne tudi delavcev, zaposlenih na delovnem mestu Strokovni sodelavec, saj to ni bilo primerljivo z delovnim mestom Višji referent. Izhajalo je iz različnih opisov nalog teh dveh delovnih mest, dejansko vsebino izvajanja nalog pa je preverilo tudi z zaslišanji.