Pritožba ne navaja, katere trditve konkretno so bile zatrjevane prepozno in jih je sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo, zato je v tem delu pavšalna. Prekluzija iz 286. člena ZPP se namreč nanaša na trditve (navajanje dejstev) in predlaganje dokazov, ne pa na samo vlaganje vlog.
Glede pritožbenega očitka, da bi za posojilo moral obstajati logičen ekonomski interes, pritožbeno sodišče dodaja, da slednje ni element presoje skrbnosti ravnanja tožene stranke.
Glede na pravilne, že pojasnjene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da pri pogodbi ni šlo za škodljiv pravni posel ali posel prikrajšanja tožeče stranke, tožena stranka v skladu z navedeno zakonsko določbo tega posla ni bila dolžna navajati v poročilih o odnosih s povezanimi družbami.
Nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu so bila opravljena pred uveljavitvijo navedene spremembe vrednosti točke OT. Vendar ne glede na to je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča o teh stroških, saj šele tedaj nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ugotovitvena tožba - napotitev na pravdo - pravni interes - zapuščinski postopek
Določbe ZD, ki pooblaščajo zapuščinsko sodišče za napotitev stranke na pravdo za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja oziroma pristnosti oziroma nepristnosti listine, predstavljajo namreč ″posebne predpise″, v katerih ima temelj ugotovitvena tožba. Pravni interes takšne ugotovitvene tožbe je zaobsežen že v sami zakoniti napotitvi na pravdo v posebnem predpisu, zato tožniku pravnega interesa v pravdi ni potrebno posebej izkazovati, sodišču pa ga tudi ni potrebno ugotavljati. Ko je tožnik na podlagi takšnega napotitvenega sklepa na takšno tožbo vložil, je izkazal tudi svoj pravni interes.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnin na javni dražbi - javna dražba z zniževanjem izklicne cene
Sodišče prve stopnje je glede na to, da so se nepremičnine, na katere se nanaša izpodbijani sklep, prodajale že trikrat, da se je izklicna cena zniževala, vendar tudi po znižani izklicni ceni 1.229,40 EUR nihče nepremičnin ni bil pripravljen kupiti, utemeljeno sledilo upravitelju in z izpodbijanim sklepom določilo kot način prodaje javno dražbo z zniževanjem izklicne cene, ki jo je določilo v višini 1.229,40 EUR, saj je imelo za to podlago v četrtem odstavku 331. člena ZFPPIPP.
povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pregled opravljenega dela
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.
Po določilu prvega odstavka 633. člena OZ mora naročnik izvršeno delo pregledati in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Da mora podjemnika obvestiti o konkretnih napakah, potrjuje tudi sodna praksa. To je logično, saj podjemnik, ki ni obveščen o tem, kaj za naročnika predstavlja napako, napake ne more odpraviti.
umik predloga za obnovo postopka - dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo - končno poročilo
Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je drugotoženka stroške (med drugim tudi) končnega poročila stranki priglasila v vlogi z dne 21. 4. 2021, s katero je podala soglasje k umiku predloga za obnovo postopka prvotožnika, stroškov te vloge pa ni priglasila, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da ne gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT.
trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da ji je tožena stranka obljubljala plačilo celotnega dolga ter v dokaz navedenega predložila elektronska sporočila. Glede na navedeno se je na toženo stranko prevalilo procesno trditveno in dokazno breme, da se obljube plačil ne nanašajo na iztoževane terjatve (212. člen ZPP), ki pa mu ta ni zadostila.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj ta dokazni predlog ni bil substanciran. Tožena stranka ob dokaznem predlogu ni pojasnila, v zvezi s katerim pravno relevantnim dejstvom naj se ga zasliši. Stranka mora namreč natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, prej navesti, o čem naj priča. Ta člen velja tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank (263. člen ZPP). Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika oziroma sklicevanje „kot doslej“ ne zadošča.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nagrada odvetnika - vštevanje nagrade - samostojna storitev odvetnika - sodna poravnava - pregled dokumentacije - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - nujni stroški stečajnega postopka
V skladu s tarifno št. 39 Odvetniške tarife lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za pregled spisov, listin in druge dokumentacije le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunava in priznava posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oziroma listine nato uporabil.
S tem, ko je odvetniška družba dolžnika zastopala pri sklenitvi sodne poravnave, ni upravičena še do plačila svetovanja v zvezi s to poravnavo. Enako velja za pregled dokumentacije.
Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do stikov otroka s starši - omejitev stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načelo izbire milejšega ukrepa - izvrševanje starševskih pravic - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Sodišče problema tvegane rabe alkohola ni spregledalo, saj je v postopku postavilo izvedenca alkohologa, prav tako je odredilo začasni nadzor nad opravljanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi z nadaljnjimi nenapovedanimi obiski na domu, ter mu naložilo vključitev v strokovno obravnavo za krepitev starševskih veščin. S temi blažjimi ukrepi bo glede na ugotovljeno dejansko stanje korist mladoletnih otrok dovolj zavarovana ter predlagani strožji ukrep omejitve stikov na eno uro tedensko pod nadzorom ne bi bil ustrezen.
Tožnik utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. člena Ustave, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje priče A.A. in za dodatno zaslišanje priče B.B., ter zaradi njune neizvedbe.
Kot je pravilno v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, je sodišče odredilo vročitev sodnega pisanja priči preko vročevalca zato, ker priča vabila za glavno obravnavo ni prevzela, kljub temu, da je bila o pisanju obveščena 25. 3. 2021. Tudi vročitev preko sodnega kurirja, ki jo je iskal dva krat, v razmaku dveh dni, je bila neuspešna. Vsled neuspelega vročanja je sodišče odredilo vročitev preko pooblaščenega sodnega vročevalca, zaradi česar so nastali stroški vročanja v že navedenem znesku.
Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - procesna odločitev
Odločitev sodišča prve stopnje je torej procesne narave, zato presoja premoženjskega stanja oškodovanke kot tožilke tudi v tem pritožbenem postopku ni mogoča.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - prepoved razpolaganja
Po prepričanju pritožbenega sodišča pa ob opisani obveznosti leasingodajalca v primeru razveze pogodbe in opravljenega obračuna ni najti nobenega tehtnega razloga (in tudi ne pravne podlage), da bi se morebiten presežek po izvedenem obračunu iz drugega odstavka XIV. Splošnih pogojev izplačal leasingojemalcu (tožnici). Tožnica je namreč tista, ki je s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročila njeno razvezo. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti izgubila pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga (XI. člen Splošnih pogojev), posledično nima nobene pravice do tistega dela ocenjene vrednosti vozila, ki presega dolg tožnice, ugotovljen po sklepu o izvršbi.
poslovni razlog - presežni delavec - kriteriji - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je toženka pri določanju presežnega delavca pravilno upoštevala zgolj delavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu Višji referent, in ne tudi delavcev, zaposlenih na delovnem mestu Strokovni sodelavec, saj to ni bilo primerljivo z delovnim mestom Višji referent. Izhajalo je iz različnih opisov nalog teh dveh delovnih mest, dejansko vsebino izvajanja nalog pa je preverilo tudi z zaslišanji.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - izbira metode cenitve - dokazna ocena sodišča - popolnost izvedenskega mnenja - sodelovanje v dokaznem postopku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnici je bilo z možnostjo večkratne podaje pripomb zagotovljeno učinkovito sodelovanje v postopku. Odgovor cenilca z dne 19. 4. 2021 se je nanašal na strošek legalizacije, ki pa ga sodišče prve stopnje nato pri cenitvi ni upoštevalo in za njegov znesek ni znižalo vrednosti, česar dolžnica v pritožbi niti ne izpodbija, saj ji je v korist. Po pojasnjenem ni bila prizadeta njena pravica do izjave.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/2, 91.. ZPP člen 8, 72, 72/2, 286, 362, 362/2, 382.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - nezakonita odpoved
Dejanska sprememba (zmanjšanje, ukinitev ipd.) nalog je odločilna za presojo, ali poslovni razlog obstaja in ali je utemeljen (resen) ter onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Glede na takšna izhodišča nespremenjena vsebina (in obseg) del delavca, kljub morda drugačnem poimenovanju delovnega mesta, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga. Enako velja v primeru, če se vsebina in obseg dela delavca le neznatno spremeni, to pa se lahko zgodi tudi takrat, ko delodajalec formalno spremeni opis del in nalog v aktu o sistemizaciji, dejanska vsebina in obseg dela delavca pa ostaneta enaka ali le minimalno drugačna.
odstop terjatve (cesija) - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - vstop naslednika v pravdo - prenos stvarne legitimacije - singularno pravno nasledstvo - nesklepčnost predloga - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru je glede na navedbe tožeče stranke na podlagi odstopa terjatve prišlo do singularnega pravnega nasledstva in s tem do prenosa stvarne legitimacije s tožeče stranke na S. P. Drži pritožbena navedba, da lahko v primeru odstopa terjatve tožena stranka, ki je bila s tem seznanjena, sporno obveznost veljavno izpolni le S. P. (slednji ima stvarno legitimacijo), kar pa še ne pomeni, da je ta pravni naslednik v smislu 208. člena ZPP.
Prevzemnika terjatve je mogoče šteti za pravnega naslednika stranke na podlagi navedene določbe le, če je bil ta prenos opravljen zaradi likvidacijskega oziroma smiselno drugega postopka prenehanja (zahteva se skupen prenos stvarne in procesne legitimacije na singularnega pravnega naslednika).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047837
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - pristranskost sodišča - izločitev dokazov - sodna odločba - dokazna vrednost - nepristranskost sodnika - listine, izločene iz kazenskega spisa - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Pritožbeno sodišče je v zgoraj citiranem sklepu v točki 6 že obrazložilo, da se po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP iz spisa izloča tiste dokaze, na katere se sodna odločba ne sme opirati. Izločeni deli obtožnice, sodne odločbe, zapisa zaključne besede državnega tožilca in ostalih v izreku napadenega sklepa navedenih listin, pa zajemajo le dejstva, ki po oceni pritožbenega sodišča nimajo dokazne vrednosti. Zato sodišče prve stopnje na takšna dejstva sploh ne more opreti sodne odločbe in zato ne gre za dokaze, ki se sicer iz spisa izločajo na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP. Zato je bilo potrebno pritrditi pritožbi višjega državnega tožilca, ki pravilno navaja, da listine, ki jih je sodišče z napadenim sklepom izločilo iz spisa, ne morejo biti predmet izločitve po 83. členu ZKP, prav tako pa ni najti nobene določbe ZKP, ki bi narekovale njihovo izločitev. Prav tako pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnika, da ne more biti govora niti o okuženosti sodnika, saj je razlika med dejstvi in dokazi sodišču znana in je zato bojazen, da bi seznanitev sodnika kot pravnega strokovnjaka, s povzetimi vsebinami navedenih delov kazenskega spisa vplivala na njegovo nepristranskost, odveč. Zato ne vzdrži obrazložitev napadenega sklepa o "sadežu zastrupljenega drevesa", saj mora sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložiti, kar omogoča preveritev pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve tudi glede tega, ali je sodišče morebiti sodbo oprlo na nedokazana dejstva, kar dejstva za katera ni drugih dokazov, razen izločenih, tudi so, kar navaja v pritožbi višji državni tožilec, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.