psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - poslabšanje bolezni - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - gibanje oseb
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije in mnenja izvedenke, zaslišanja osebe in izjave pritožnice ugotovilo, da je pri osebi prišlo do izrazitega poslabšanja osnovne bolezni - tako shizofrenije, kot anoreksije.
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - naknadna odločitev o stroških postopka - povrnitev pritožbenih stroškov - stroški odgovora na pritožbo
Pritožbeno sodišče je prezrlo, da sta tožnika odgovorila na pritožbo, ker sta to storila skupaj s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Zato je na podlagi predloga tožnikov o njunih pritožbenih stroških odločilo z dopolnim sklepom.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - denarna terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predlagana vsebina sklepa o začasni odredbi predstavlja predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je na podlagi določb ZIZ in na tem zakonu temelječi sodni praksi mogoča izključno v zavarovanje nedenarnih terjatev (273. člen ZIZ).
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - naknadno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v celoti korektno in natančno pojasnilo, zakaj in kdaj je nastala taksna obveznost (ob vložitvi pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, kar je bilo 22. 11. 2019), zato je neupoštevna navedba, da je bila taksa naknadno plačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047977
ZPP člen 214, 214/2, 287, 287/2, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 191.
spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - neizvedba naroka - obstoj poslovnega razmerja - vrnitev sredstev - odpoved
Toženka je pogodbo sicer res sklenila le z Gimnazijo X, vendar v korist maturantov. Ti so po Dogovoru plačniki maturantskega plesa in upravičenci do vrnitve sredstev v primeru posamične odpovedi, z nakupom kart pa so v razmerju do toženke varovani tudi kot potrošniki.
spor majhne vrednosti - vrednost spornega predmeta - specificiran račun - konkretizacija navedb - omrežnina
Toženec ne zanika, da terjatev iz vtoževanih računov ni plačal, vztraja zgolj, da niso bili sestavljeni skladno z veljavnimi občinskimi odloki. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da bi glede na razčlenjenost posamičnih računov, iz katerih natančno izhaja, na kaj se posamezno plačilo nanaša, toženec moral konkretizirano navesti, katere od postavk niso skladne z odloki in zakaj ne (narava nepremičnine, nenaseljenost, drugačna poraba od vtoževane, napačna cena ...).
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - zamuda na narok
Razlog za zamudo na narok ali za zamudo roka mora biti torej na strani tiste stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ne pa na strani sodišča. Napačno postopanje sodišča lahko stranka uveljavlja kvečjemu v pritožbi proti izdani odločbi, ki temelji na zatrjevanih kršitvah postopka.
Toženka izrecno navaja, da je ravnala pravilno, pač pa je bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je napačno postopalo. Zato je njen predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - predlog dolžnika za začetek osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - dokazovanje insolventnosti
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnik le dolg v višini 643,60 EUR z obrestmi, se izkaže kot pravilna. Sodišče prve stopnje je glede na to, da dolžnik prejema pokojnino v višini 639,99 EUR, njegov dolg pa znaša le 643,60 EUR, kot merilo za presojo dolžnikove insolventnosti pravilno uporabilo dejanski stan iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in glede na to, da dolžnikova obveznost ne presega trikratnika njegove pokojnine, pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal, da je insolventen (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP).
V primeru vročanja s fikcijo se šteje, da če naslovnik po prejemu obvestila o tem, da ga sodno pisanje čaka na pošti in da ga mora dvigniti v roku 15 dni in če naslovnik v tem času sodnega pisanja na pošti ne dvigne, je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.
pripor - odreditev pripora po vložitvi obtožnice - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi - predobravnavni narok
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednica senata v pritožbeno izpodbijanem sklepu pod točko 6 obrazložitve, z navajanjem vseh ukrepov, ki jih je že uporabila zoper obtoženca, da bi zagotovila njegovo navzočnost na predobravnavnem naroku, utemeljila neogibnost in sorazmernost pripora, saj je pravilno zaključila, da se obtoženi očitno izmika in noče pristopiti na predobravnavni narok. Doslej uporabljeni milejši ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti, torej številna vabila, ni bil uspešen.
Pritožba ne navaja, katere trditve konkretno so bile zatrjevane prepozno in jih je sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo, zato je v tem delu pavšalna. Prekluzija iz 286. člena ZPP se namreč nanaša na trditve (navajanje dejstev) in predlaganje dokazov, ne pa na samo vlaganje vlog.
Glede pritožbenega očitka, da bi za posojilo moral obstajati logičen ekonomski interes, pritožbeno sodišče dodaja, da slednje ni element presoje skrbnosti ravnanja tožene stranke.
Glede na pravilne, že pojasnjene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da pri pogodbi ni šlo za škodljiv pravni posel ali posel prikrajšanja tožeče stranke, tožena stranka v skladu z navedeno zakonsko določbo tega posla ni bila dolžna navajati v poročilih o odnosih s povezanimi družbami.
Nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu so bila opravljena pred uveljavitvijo navedene spremembe vrednosti točke OT. Vendar ne glede na to je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča o teh stroških, saj šele tedaj nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnin na javni dražbi - javna dražba z zniževanjem izklicne cene
Sodišče prve stopnje je glede na to, da so se nepremičnine, na katere se nanaša izpodbijani sklep, prodajale že trikrat, da se je izklicna cena zniževala, vendar tudi po znižani izklicni ceni 1.229,40 EUR nihče nepremičnin ni bil pripravljen kupiti, utemeljeno sledilo upravitelju in z izpodbijanim sklepom določilo kot način prodaje javno dražbo z zniževanjem izklicne cene, ki jo je določilo v višini 1.229,40 EUR, saj je imelo za to podlago v četrtem odstavku 331. člena ZFPPIPP.
povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pregled opravljenega dela
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.
Po določilu prvega odstavka 633. člena OZ mora naročnik izvršeno delo pregledati in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Da mora podjemnika obvestiti o konkretnih napakah, potrjuje tudi sodna praksa. To je logično, saj podjemnik, ki ni obveščen o tem, kaj za naročnika predstavlja napako, napake ne more odpraviti.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega je umaknila tožbo, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka, saj s tem toženec smiselno pripozna zahtevek. Če zahtevka ne izpolni sam, ampak kdo drug, ta izjema ni podana.
Solidarna obveznost mora biti pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah izrecno predvidena z zakonom (v obravnavanem primeru zakonske določbe o solidarni obveznosti solastnikov ni), ali s pogodbo strank (o čemer v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov), saj se ne domneva.
Kadar tretji uveljavlja obligacijsko pravni zahtevek, povezan s solastnim premoženjem, solastniki niso enotni, torej tudi ne nujni sosporniki.
V skladu z določbo drugega odstavka 25. člena ZIKS-1 je dokazno breme na strani prosilca za odložitev izvršitve kazni zapora, saj mora prošnji sam priložiti dokaze o razlogih za odložitev. Obsojenčeva dolžnost po pozivu prvega sodišča z dne 29. 4. 2021 na dopolnitev vloge je torej bila, da ustrezno dokumentira navedbe in sicer, da je njegova mati huje bolna in ji je zaradi tega nujno potrebna obsojenčeva pomoč.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z utemeljenostjo ugovorov tožencev tako glede verjetnosti nedenarne terjatve kot tudi glede verjetnosti obstoja objektivne nevarnosti presojalo trditve in listinske dokaze tožnika kot tudi tožencev ter v 10. točki obrazložitve zaključilo, da na ravni verjetnosti ni moglo slediti trditvam tožencev, prav tako pa pravilno pojasnilo, da se bo do številnih ugovorov tožencev glede neveljavno sklenjene pogodbe, konkretno in poglobljeno vsebinsko lahko opredelilo šele, ko bo na podlagi izvedenega temeljitega dokaznega postopka lahko ocenilo resničnost trditev strank ter posledično z gotovostjo ocenilo, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj ter na podlagi prepričanja odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
umik predloga za obnovo postopka - dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo - končno poročilo
Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je drugotoženka stroške (med drugim tudi) končnega poročila stranki priglasila v vlogi z dne 21. 4. 2021, s katero je podala soglasje k umiku predloga za obnovo postopka prvotožnika, stroškov te vloge pa ni priglasila, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da ne gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT.
izločitev sodnika - predstečajni postopek - odklonitveni razlog za izločitev - objektivna nepristranskost sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - videz nepristranskosti sojenja - prekoračitev instrukcijskega roka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - preklic naroka - procesno vodstvo
Za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je odločilno, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. V skladu z navedenim je potrebno oceniti, ali so v konkretnem primeru podane take okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da so podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost sodnice, še manj, da sodnica namerno krši določbe postopka. Iz doslej razloženega izhaja zgolj nestrinjanje pritožnice s sodničinimi odločitvami glede procesnega vodstva in časovnim potekom postopka, kar pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu o neobstoju izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pravilni. Objektivna nepristranskost sodišča se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven (tako imenovani videz nepristranskosti). Po oceni višjega sodišča ravnanje sodnice navzven ne povzroča dvoma v nepristranskost glede na njen način vodenja postopka, zato ne predstavlja razlogov, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o njeni pristranskosti.
ugotovitvena tožba - napotitev na pravdo - pravni interes - zapuščinski postopek
Določbe ZD, ki pooblaščajo zapuščinsko sodišče za napotitev stranke na pravdo za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja oziroma pristnosti oziroma nepristnosti listine, predstavljajo namreč ″posebne predpise″, v katerih ima temelj ugotovitvena tožba. Pravni interes takšne ugotovitvene tožbe je zaobsežen že v sami zakoniti napotitvi na pravdo v posebnem predpisu, zato tožniku pravnega interesa v pravdi ni potrebno posebej izkazovati, sodišču pa ga tudi ni potrebno ugotavljati. Ko je tožnik na podlagi takšnega napotitvenega sklepa na takšno tožbo vložil, je izkazal tudi svoj pravni interes.
ZSICT člen 45. ZIZ člen 167, 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-1, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - stroški cenilca
Ker je sodni cenilec opravil delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičen.
Morebitno nestrinjanje s cenitvenim poročilom, s katerim je cenilec izpolnil vse, kar mu je sodišče s sklepom naložilo, namreč ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.