CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056698
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. ZPotK člen 7. OZ člen 86, 112, 119. ZPP člen 286, 286/4, 292, 337.
kredit v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - standard povprečne skrbnosti - sodbe SEU - pogodba aleatorne narave - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dokazni predlog za zaslišanje priče - objektivna novota - subjektivna novota - potek glavne obravnave - dokaz iz drugega postopka
Pomembno je, da je tožena stranka z zadostno mero skrbnosti poučila tožečo stranko o možnih zvišanjih ali znižanjih vrednosti tuje valute, da bi tožeča stranka lahko ocenila potencialno znatno ekonomsko posledico tega pogoja ter vpliv na njene finančne obveznosti iz te pogodbe.
Tožeča stranka je za pričo vedela, pa je ni predlagala, ker je šlo za bančnega referenta tožene stranke; ko pa je odvetnik slišal izpovedbo priče, pa je podal ta dokazni predlog kot novoto. Določbe 337. člena ZPP ni mogoče razumeti tako, da odvetnik čaka do izvedbe dokaza (pa še v drugem postopku) in se nato glede na vsebino izpovedbe priče odloči, ali bo ta dokaz predlagal.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZDZdr člen 2, 31, 31/1, 67, 67/1.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - najbližja oseba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ni zadržana oseba, niti ni njen odvetnik ali psihiatrična bolnišnica, ki tudi ima procesno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva. Pritožbeno pa niti ne zatrjuje, da bi bil zakoniti zastopnik zadržane osebe. V zvezi z njegovimi navedbami, da je zunajzakonski partner zadržane osebe, pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da v tem konkretnem primeru nima niti položaja najbližje osebe, saj je najbližja oseba v prvi vrsti oseba, ki jo določi zadržana oseba ter da je zadržana oseba v tem konkretnem primeru za najbližjo osebo izbrala očeta, zaradi česar ni bilo podlage za določitev najbližje osebe po izključujočem vrstnem redu, določenem v 10. točki 2. člena ZDZdr. Ker iz podatkov v spisu, tudi iz zapisnika o opravljenem naroku z dne 1. 6. 2021, na katerem je kot izbrana najbližja oseba sodeloval oče zadržane osebe, ne izhaja, da bi zadržana oseba svojo izbiro najbližje osebe pred izdajo sklepa o zadržanju morebiti preklicala ali spremenila (in o tem obvestila tudi sodišče prve stopnje), se tako za povsem neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe pritožnika, da ima on v tem konkretnem primeru kot zunajzakonski partner v skladu z 10. točko 2. člena ZDZdr položaj (izbrane) najbližje osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - nezakonitost odpovedi
Obrazložitev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je preskopa, saj odpovedni razlog ni konkretiziran in je opredeljen le abstraktno, zato je takšna odpoved nezakonita.
postopek prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi - potrjena prisilna poravnava - povezane osebe - navadni upniki - pridobitev procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija upnika - ločitveni upnik - procesna legitimacija ločitvenega upnika - pravica ločitvenih upnikov - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - stranke glavnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe
Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta.
Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.
OZ člen 9, 191.. URS člen 49.. ZPP člen 337, 337/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 2, 2/1, 84, 84/7.
nasprotna tožba - vrnitveni zahtevek - nadure
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izračunu tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi, ki je število nadur za posamezni mesec izračunala na način, da je od števila opravljenih ur odštela število ur delovnih dni (brez praznikov, letnih dopustov in drugih odsotnosti z dela). Za višino dodatka za nadurno delo (50 %) je pravilno upoštevalo Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (sedmi odstavek 84. člena).
čakanje na delo - pravica do premestitve - invalid
Tožena stranka bi tožniku lahko zagotovila delo na ustreznem delovnem mestu, in ga tudi je (čeprav brez nove pogodbe o zaposlitvi), zato je tožena stranka odredbo o napotitvi na čakanje na delo doma izdala neupravičeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ima delodajalec z Ustavo RS zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude (v katere okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog) in da toženi stranki ni mogoče očitati, da ni sprejela predvidenih državnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. Država je sicer delodajalcem res nudila subvencije za čas čakanja na delo doma, subvencionirala krajši delovni čas in krila nadomestila za čas odrejene karantene, vendar pa delodajalcu ni mogoče očitati, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita že zato, ker ni sprejel ukrepov državne pomoči. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delodajalci niso bili dolžni sprejeti pomoči države, če so ocenili, da kljub le-tej ne bodo mogli ohraniti delovnih mest najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Po 9. členu ZIUPPP, bo moral delodajalec v takem primeru sredstva vrniti. In ker ni bilo mogoče predvideti, koliko časa bo epidemija trajala, delodajalec tudi ni mogel predvideti, koliko časa in v kakšni obliki bo možna pomoč države. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila pomoč države namenjena ohranitvi delovnih mest, česar pa tožena stranka zaradi dejavnosti, ki je zelo vezana na turizem oziroma potovanja, ni mogla zagotoviti.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena
S tožnikovimi navedbami v predlogu, s katerimi je zatrjeval in utemeljeval trditve, da toženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših posledic kot tožnik v primeru njene neizdaje in o tožnikovem nastanku težke nadomestljive škode, ko gre za zavarovanje denarne terjatve in ko zakonske pogoje opredeljuje 270. člen ZIZ, ne morejo biti pravno relevantne.
Izkazanost takoimenovane subjektivne nevarnosti zahteva izkazanost takšnega dolžnikovega konkretnega ravnanja, katerega posledica je onemogočanje ali otežitev izvršbe.
Na podlagi določb 20. točke prvega odstavka in petega odstavka 5. člena ZST-1 je nastala taksna obveznost za kopiranje in izdajo DVD (po tar. št. 10105 ZST-1) takrat, ko je toženec kopijo DVD zahteval, to zahtevo pa je podal 12. 10. 2020 s pisno vlogo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00051089
KZ-1 člen 49, 308, 308/3.. ZTuj-2 člen 146.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - razlika med kaznivim dejanjem in prekrškom - zakonski znaki kaznivega dejanja - individualizacija kazenske sankcije - višina izrečene kazni
Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je šlo za odplačno ravnanje obtoženca oz. da bi obtoženec za uspešno opravljen prebeg preko slovensko-hrvaške meje prejel del plačila, samo o prekršku nikakor ni moč govoriti, tako, kakor to zmotno meni pritožnik.
Naslovno višje sodišče je v kar nekaj svojih odločbah že zapisalo, da je potrebno kazni v posameznih zadevah izrekati od primera do primera posebej in da število beguncev ne more biti edino merilo, ki bi bilo pri tem odločilno.
Sodišče lahko presoja samo zakonitost (četrti odstavek 13. člena ZPPre), ne pa tudi umestnost zahtevka Preiskovalne komisije. Če preiskovanca Parlamentarna komisija ni določila, je pa iz gradiva razvidno, da je osredotočenost preiskave fokusirana na določeno osebo, ima zato le-ta enak status kot ga ima osumljenec oz. obdolženec v kazenskem postopku glede vprašanja zasega predmetov (drugi odstavek 220. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00048702
ZNP člen 42. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2. DZ člen 174.
bistvena kršitev določb postopka - odvzem otroka staršem - pravica do izjave v postopku - izvedensko mnenje - dodelitev otroka v rejniško družino - zanemarjanje mladoletne osebe
Zaradi izostanka soglasja pritožnice glede uporabe teh mnenj kot dokazov pa zagotovo ni bila pritožnici kršena pravica do izjave, oziroma storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, saj nikoli ni nasprotovala trditvi predlagatelja, da je ti dve izvedenski mnenji pritožnica sama izročila predlagatelju, sicer pa niti v pritožbi ne trdi, da z njuno vsebino ni bila seznanjena. Zato ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Pritožba pa ne uveljavlja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z napačno uporabo 7. in 212. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, na to bistveno kršitev pa pritožbeno sodišče ne pazi uradoma.
Glede na dejansko ugotovljene vse okoliščine o osebnostnih lastnostih in primanjkljajih obeh mladoletnih otrok, njune matere in očima A. M. ter vse ugotovljene okoliščine o njuni zelo pomanjkljivi in neustrezni skrbi za vzgojo in napredek obeh mladoletnih otrok, ki sta v rejništvu od meseca junija 2019 in je njun napredek v tem času očiten, je zato zanju najkoristneje poskrbljeno v rejništvu in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna glede na določbo 174. člena DZ. V družinsko življenje pritožnice je bilo poseženo na podlagi zakona in s ciljem zagotoviti mladoletnima otrokoma največjo korist, saj njuno življenje v družini s pritožnico, A.M. in še tremi (najmanj) sorojenci ni potekalo v največjo korist obeh mladoletnih otrok glede na neizpodbijano dejstvo, da gre pri obeh za otroka s posebnimi potrebami.
S tožbo izpodbijani dedni dogovor z dne 19. 11. 2019 je po vsebini sodna poravnava. Ker ima le-ta učinke pravnomočne sodbe, so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva. Stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju; glej 392. člen ZPP).
Zgolj preveritev sedeža družbe in naslova bivanja osumljene osebe ter v tej zvezi opravljeno opazovanje še ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - pritožba državnega tožilca - preizkusna doba - obteževalne in olajševalne okoliščine - znaki kaznivega dejanja
Sicer pa je potrebno povedati, da so okoliščine, da gre za vojaško orožje, katerega promet posameznikom ni dovoljen in da ga je obdolženi hranil doma, znaki kaznivega dejanja in jih kot takšne ni mogoče še posebej šteti kot obteževalne okoliščine, kot to sicer želi pritožnica.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00047258
KZ-1 člen 86, 86/11.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - delo v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist
Sodišče prve stopnje namreč na podlagi enajstega odstavka 86. člena KZ-1 tudi pred potekom navedenega roka (v obravnavani zadevi dveh let) preizkuša okoliščine, zaradi katerih obsojeni ni opravil dela v splošno korist.
ZPP člen 17, 17/3, 185, 191, 196. ZPSVIKOB člen 25, 45, 45/1, 45/3, 45/5. ZBan-1 člen 350a.
sprememba tožbe - pogoji za dopustitev - smotrnost spremembe tožbe - imetniki podrejenih obveznic - eventualno sosporništvo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prekinitev postopka - pristojnost
Tožnikovo sklicevanje na določbo 45. člena ZPSVIKOB v zvezi s toženo stranko je brezpredmetno, saj ta (tako kot 25. člen istega zakona) ureja postopanje „zgolj“ zoper Banko Slovenije. Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve (ki se nanaša »le« na ne-dovolitev spremembe tožbe/načina uveljavljanja zahtevka zoper toženo stranko) je zato relevanten samo 185. člen ZPP.
Ker je o preostalih stroških tožeče stranke že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje v tem delu s ponovno prisojo stroškov zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - okoliščine konkretnega primera - pravdna sposobnost stranke - dvom v pravdno sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke
Ena od temeljnih predpostavk za vodenje pravde je pravdna sposobnost strank, udeleženih v postopku. Sodišče je dolžno na njen obstoj paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, v tem primeru mora sodišče poskrbeti za njihovo ustrezno zastopanje. Tako ravnanje mu nalagajo določbe 80. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. in drugim odstavkom 81. člena ZPP. Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom pokažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njenem obstoju. V takem primeru mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvesti dokaze.
Ugotovljene okoliščine utemeljujejo dvom, ali je tožnik razumel, da neprevzem pisanja na naslovu, ki ga je navedel v tožbi, kjer pa po njegovih trditvah dejansko ne živi, povzroči zavrženje tožbe. Sodišču se torej poraja dvom, ali je sploh zmožen poskrbeti za vložitev popolne tožbe in samostojno nastopati v postopku.