kaznivo dejanje goljufije - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - dokazi za utemeljen sum - skrajšani kazenski postopek - ugovor zoper obtožnico - preiskovalna dejanja
Kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sklep izdalo na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP, ki določa, da sodnik z obrazloženim sklepom zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu ZKP. Torej tudi iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, ko ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. Odločitev je bila sprejeta v sumarnem postopku in ne v rednem postopku, za katerega je pristojno okrožno sodišče in kjer se zoper obdolženca, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, vloži obtožnica. Zato je pritožbeno sklicevanje na določbo 278. člena ZKP, ki ureja postopek o ugovoru zoper obtožnico, neutemeljeno. V posledici tega pritožnica zmotno sklepa, da je iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zasebno tožbo, vloženo pri okrajnem sodišču, mogoče zavreči le v primeru, če so bila opravljena preiskovalna dejanja. Tak pogoj v določbi 437. člena ZKP, na katerega je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev, ni določen.
Čeprav iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka v zvezi z očitanimi kršitvami sicer formalno vodila "disciplinski postopek", je bistveno, da posamezna ravnanja tožene stranke po vsebini predstavljajo izpolnitev obveznosti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, ne glede na to, kako je formalno poimenovala listine v zvezi s tem (npr. opozorilo z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku, zapisnik o zagovoru o uvedenem disciplinskem postopku, itd.).
Tožnik je storil kršitev spolnega nadlegovanja sodelavke in ima njegovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi prvega odstavka 197. člena KZ-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12b, 12b/2, 13, 13/2.. ZSVarPre člen 8, 8/1.. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - dohodki prosilca in članov njegove družine
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dohodki toženca oziroma njegove družine ugotovilo, da je kot samostojni podjetnik v letu 2020 posloval z dobičkom v višini 6.563,85 EUR, njegova žena pa je imela v zadnjih treh mesecih dohodek v višini 1.963,31 EUR (in še toženec ji je nakazal 638,53 EUR). Do dohodka iz naslova najema in štipendije se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba mu utemeljeno očita, da dohodek, ki ga je upoštevalo (dobiček, ki ga je treba deliti z 12 za 12 mesecev - 546,99 EUR; ženin dohodek 654,44 EUR oziroma 867,28 EUR), nikakor ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka na člana družine. Tako je odločitev, da se toženčeva vloga za oprostitev plačila sodne takse zavrne, zmotna in najmanj preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056698
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. ZPotK člen 7. OZ člen 86, 112, 119. ZPP člen 286, 286/4, 292, 337.
kredit v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - standard povprečne skrbnosti - sodbe SEU - pogodba aleatorne narave - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dokazni predlog za zaslišanje priče - objektivna novota - subjektivna novota - potek glavne obravnave - dokaz iz drugega postopka
Pomembno je, da je tožena stranka z zadostno mero skrbnosti poučila tožečo stranko o možnih zvišanjih ali znižanjih vrednosti tuje valute, da bi tožeča stranka lahko ocenila potencialno znatno ekonomsko posledico tega pogoja ter vpliv na njene finančne obveznosti iz te pogodbe.
Tožeča stranka je za pričo vedela, pa je ni predlagala, ker je šlo za bančnega referenta tožene stranke; ko pa je odvetnik slišal izpovedbo priče, pa je podal ta dokazni predlog kot novoto. Določbe 337. člena ZPP ni mogoče razumeti tako, da odvetnik čaka do izvedbe dokaza (pa še v drugem postopku) in se nato glede na vsebino izpovedbe priče odloči, ali bo ta dokaz predlagal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047725
ZVEtL-1 člen 43. ZGJS člen 76. ZPP člen 243.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zelenica - ugovor javnega dobra - obseg pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - družbeno premoženje - lastninjenje družbene lastnine - infrastrukturni objekt
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno premoženje pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, je odgovor na vprašanje, ali je to zemljišče v času družbene lastnine pomenilo njeno funkcionalno zemljišče, ki je kot kategorija družbene lastnine zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo (rabo) stavbe oziroma objekta.
Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da so se navedene nepremičnine olastninile po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob prepričljivi in strokovno utemeljeni razlagi dosegljive dokumentacije s strani urbanističnega vidika ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin, je pravilna ugotovitev, da tudi sporni del zemljišča 780/57, ki v naravi predstavlja zelenico, predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi in ne javnih površin.
Smučarska proga je v danih običajnih razmerah ustrezala standardu urejene proge, zato za odločitev ni pomembno, ali je bilo obravnavanega dne na smučišču zadostno število nadzornikov. Morebitna upravljavčeva kršitev glede števila nadzornikov na smučišču sama po sebi ni razlog za njegovo odškodninsko odgovornost.
OZ člen 9, 191.. URS člen 49.. ZPP člen 337, 337/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 2, 2/1, 84, 84/7.
nasprotna tožba - vrnitveni zahtevek - nadure
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izračunu tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi, ki je število nadur za posamezni mesec izračunala na način, da je od števila opravljenih ur odštela število ur delovnih dni (brez praznikov, letnih dopustov in drugih odsotnosti z dela). Za višino dodatka za nadurno delo (50 %) je pravilno upoštevalo Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (sedmi odstavek 84. člena).
čakanje na delo - pravica do premestitve - invalid
Tožena stranka bi tožniku lahko zagotovila delo na ustreznem delovnem mestu, in ga tudi je (čeprav brez nove pogodbe o zaposlitvi), zato je tožena stranka odredbo o napotitvi na čakanje na delo doma izdala neupravičeno.
plačilo odškodnine - vojska - misija - zmotna uporaba materialnega prava - pavšalnost navedb - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka tožniku kršila pravico do tedenskega počitka, ki mu jo dajeta 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr, je materialnopravno zmotna. Na splošno ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu ga je odredil oziroma ukazal, ne zadošča za presojo, da je njegov zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka utemeljen. Poleg tega delo oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka vojaka na mednarodni misiji.
pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povračilo stroškov - povod za vložitev tožbe - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - vrednost spornega dela - korekturna dolžnost sodišča
Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da je toženec povod za tožbo dal že s tem, ko je prijavil ločitveni pravici v postopku osebnega stečaja nad tožnikom.
vabilo na narok za glavno obravnavo - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - elektronska pošta - narok za izrek kazenske sankcije - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - vročanje pisanj - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Obdolženi je storitev kaznivih dejanj priznal, ne da bi ga pritožnik pri tem spremljal. Čeprav je bilo to storjeno 8. 11. 2019 in ne 27. 8. 2019 kot to izhaja iz pritožbene obrazložitve je dejstvo, da pritožnik na glavno obravnavo tedaj ni bil niti vabljen in da se to glede na zahtevo iz prvega odstavka 288. člena ZKP ne bi smelo zgoditi. Posredi je torej utemeljeno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Narok za izrek kazenske sankcije je namreč namenjen pretresanju oz. obravnavi vseh dejstev in dokazov, ki določajo izbor vrste kazenske sankcije in njeno odmero. Omejevanje obravnave zgolj na določene dokaze in dejstva, kot izhaja iz razlogov sodbe je zmotno, ker mora biti dejansko stanje tudi pri odločbi o kazenski sankciji popolno in pravilno ugotovljeno.
Pri presoji objektivne identitete spora, torej ali teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi razmerje na katerem temelji tožba.
Pravnomočnost se nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek, zato so z njo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ima delodajalec z Ustavo RS zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude (v katere okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog) in da toženi stranki ni mogoče očitati, da ni sprejela predvidenih državnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. Država je sicer delodajalcem res nudila subvencije za čas čakanja na delo doma, subvencionirala krajši delovni čas in krila nadomestila za čas odrejene karantene, vendar pa delodajalcu ni mogoče očitati, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita že zato, ker ni sprejel ukrepov državne pomoči. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delodajalci niso bili dolžni sprejeti pomoči države, če so ocenili, da kljub le-tej ne bodo mogli ohraniti delovnih mest najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Po 9. členu ZIUPPP, bo moral delodajalec v takem primeru sredstva vrniti. In ker ni bilo mogoče predvideti, koliko časa bo epidemija trajala, delodajalec tudi ni mogel predvideti, koliko časa in v kakšni obliki bo možna pomoč države. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila pomoč države namenjena ohranitvi delovnih mest, česar pa tožena stranka zaradi dejavnosti, ki je zelo vezana na turizem oziroma potovanja, ni mogla zagotoviti.
motenje posesti - motilno dejanje - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Po presoji pritožbenega sodišča narisana barvna znamenja na drevesih ne predstavljajo niti minimalne spremembe dejanskega stanja, ker že po sami naravi stvari ne morejo ovirati izvrševanja posesti tožnikov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Toženka je tožniku podala zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, oziroma je dokazala, da v času podaje odpovedi in v obdobju po njej ni zaposlovala novih delavcev na delovnem mestu Skrbnik ključnih kupcev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048869
KZ-1 člen 61. ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - objektivni razlog - premoženje
Obsojeni ni lastnik nepremičnine, ki je predmet postopka v pravdni zadevi tožeče stranke F. d.o.o. zoper obsojenca in njegovo pokojno ženo pod opr. št. II P 483/2019, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi iz tega premoženja lahko poravnal dolg, ki ga ima do oškodovane družbe in s tem izpolnil posebni pogoj, določen v okviru izrečene mu pogojne obsodbe.
razlika v plači - dejansko opravljanje dela - dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi 13. člena nove pogodbe o zaposlitvi, ki v četrtem odstavku določa, da "pogodba predstavlja celoten dogovor med strankama in nadomešča vse morebitne prejšnje ustne in/ali pisne dogovore", ter da "pogodbeni stranki razen zahtevkov iz te pogodbe druga do druge nimata nobenih medsebojnih zahtevkov, oziroma se tem izrecno odpovedujeta", pravilno zaključilo, da se je tožnik s podpisom te pogodbe odpovedal zapadlim razlikam v plači iz naslova plačila za dejansko delo za obdobje od 1. 2. 2016 do 1. 8. 2018.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnika, da je v mesecu avgustu 2018 opravljal enako delo kot v septembru 2018, ko je opravljal delo novinarja specialista, utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike v plači za ta mesec, ki do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi še ni zapadla v plačilo.
postopek prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi - potrjena prisilna poravnava - povezane osebe - navadni upniki - pridobitev procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija upnika - ločitveni upnik - procesna legitimacija ločitvenega upnika - pravica ločitvenih upnikov - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - stranke glavnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe
Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta.
Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožena stranka tožniku pred podajo izredne odpovedi omogočiti zagovor in mu podati pisno seznanitev z očitanimi kršitvami, ki jih je kasneje navedla v izredni odpovedi. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da okoliščine, ki jih je navajala tožena stranka, in sicer nesoglasja med strankama, tožnikova zapustitev delovnega mesta, tožnikovo zanikanje kršitev, ne predstavljajo okoliščin, ki bi toženo stranko razbremenile obveznosti, da tožniku zagotovi zagovor v postopku podaje izredne odpovedi, v smislu drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da so v odpovedi zapisane kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, časovno, krajevno in po vsebini nekonkretizirane in pavšalne, da na njihovi podlagi ni mogoče presoditi, ali sploh predstavljajo hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot tudi ne njihove pravočasnosti.