Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožena stranka tožniku pred podajo izredne odpovedi omogočiti zagovor in mu podati pisno seznanitev z očitanimi kršitvami, ki jih je kasneje navedla v izredni odpovedi. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da okoliščine, ki jih je navajala tožena stranka, in sicer nesoglasja med strankama, tožnikova zapustitev delovnega mesta, tožnikovo zanikanje kršitev, ne predstavljajo okoliščin, ki bi toženo stranko razbremenile obveznosti, da tožniku zagotovi zagovor v postopku podaje izredne odpovedi, v smislu drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da so v odpovedi zapisane kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, časovno, krajevno in po vsebini nekonkretizirane in pavšalne, da na njihovi podlagi ni mogoče presoditi, ali sploh predstavljajo hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot tudi ne njihove pravočasnosti.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - delno plačilo dolga - neizpolnitev obveznosti - objektivne okoliščine
Obsojenka bi v skladu s svojimi zmožnostmi lahko v tem času do poteka roka za izpolnitev obveznosti oškodovancu redno plačevala vsaj manjše zneske, s čimer bi izkazala svojo pripravljenost, da dolg oškodovancu povrne. Tega pa ni storila, zaradi česar je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da vzroka neizpolnitve ni iskati v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojenki onemogočale pravočasno izpolnitev obveznosti, temveč v njenem nesprejemljivem odnosu do kaznivega dejanja in izrečene pravnomočne sodbe.
Pri presoji objektivne identitete spora, torej ali teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi razmerje na katerem temelji tožba.
Pravnomočnost se nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek, zato so z njo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povračilo stroškov - povod za vložitev tožbe - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - vrednost spornega dela - korekturna dolžnost sodišča
Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da je toženec povod za tožbo dal že s tem, ko je prijavil ločitveni pravici v postopku osebnega stečaja nad tožnikom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ima delodajalec z Ustavo RS zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude (v katere okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog) in da toženi stranki ni mogoče očitati, da ni sprejela predvidenih državnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. Država je sicer delodajalcem res nudila subvencije za čas čakanja na delo doma, subvencionirala krajši delovni čas in krila nadomestila za čas odrejene karantene, vendar pa delodajalcu ni mogoče očitati, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita že zato, ker ni sprejel ukrepov državne pomoči. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delodajalci niso bili dolžni sprejeti pomoči države, če so ocenili, da kljub le-tej ne bodo mogli ohraniti delovnih mest najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Po 9. členu ZIUPPP, bo moral delodajalec v takem primeru sredstva vrniti. In ker ni bilo mogoče predvideti, koliko časa bo epidemija trajala, delodajalec tudi ni mogel predvideti, koliko časa in v kakšni obliki bo možna pomoč države. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila pomoč države namenjena ohranitvi delovnih mest, česar pa tožena stranka zaradi dejavnosti, ki je zelo vezana na turizem oziroma potovanja, ni mogla zagotoviti.
Smučarska proga je v danih običajnih razmerah ustrezala standardu urejene proge, zato za odločitev ni pomembno, ali je bilo obravnavanega dne na smučišču zadostno število nadzornikov. Morebitna upravljavčeva kršitev glede števila nadzornikov na smučišču sama po sebi ni razlog za njegovo odškodninsko odgovornost.
motenje posesti - motilno dejanje - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Po presoji pritožbenega sodišča narisana barvna znamenja na drevesih ne predstavljajo niti minimalne spremembe dejanskega stanja, ker že po sami naravi stvari ne morejo ovirati izvrševanja posesti tožnikov.
OZ člen 9, 191.. URS člen 49.. ZPP člen 337, 337/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 2, 2/1, 84, 84/7.
nasprotna tožba - vrnitveni zahtevek - nadure
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izračunu tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi, ki je število nadur za posamezni mesec izračunala na način, da je od števila opravljenih ur odštela število ur delovnih dni (brez praznikov, letnih dopustov in drugih odsotnosti z dela). Za višino dodatka za nadurno delo (50 %) je pravilno upoštevalo Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (sedmi odstavek 84. člena).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Toženka je tožniku podala zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, oziroma je dokazala, da v času podaje odpovedi in v obdobju po njej ni zaposlovala novih delavcev na delovnem mestu Skrbnik ključnih kupcev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048869
KZ-1 člen 61. ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - objektivni razlog - premoženje
Obsojeni ni lastnik nepremičnine, ki je predmet postopka v pravdni zadevi tožeče stranke F. d.o.o. zoper obsojenca in njegovo pokojno ženo pod opr. št. II P 483/2019, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi iz tega premoženja lahko poravnal dolg, ki ga ima do oškodovane družbe in s tem izpolnil posebni pogoj, določen v okviru izrečene mu pogojne obsodbe.
čakanje na delo - pravica do premestitve - invalid
Tožena stranka bi tožniku lahko zagotovila delo na ustreznem delovnem mestu, in ga tudi je (čeprav brez nove pogodbe o zaposlitvi), zato je tožena stranka odredbo o napotitvi na čakanje na delo doma izdala neupravičeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - nezakonitost odpovedi
Obrazložitev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je preskopa, saj odpovedni razlog ni konkretiziran in je opredeljen le abstraktno, zato je takšna odpoved nezakonita.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZDZdr člen 2, 31, 31/1, 67, 67/1.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - najbližja oseba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ni zadržana oseba, niti ni njen odvetnik ali psihiatrična bolnišnica, ki tudi ima procesno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva. Pritožbeno pa niti ne zatrjuje, da bi bil zakoniti zastopnik zadržane osebe. V zvezi z njegovimi navedbami, da je zunajzakonski partner zadržane osebe, pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da v tem konkretnem primeru nima niti položaja najbližje osebe, saj je najbližja oseba v prvi vrsti oseba, ki jo določi zadržana oseba ter da je zadržana oseba v tem konkretnem primeru za najbližjo osebo izbrala očeta, zaradi česar ni bilo podlage za določitev najbližje osebe po izključujočem vrstnem redu, določenem v 10. točki 2. člena ZDZdr. Ker iz podatkov v spisu, tudi iz zapisnika o opravljenem naroku z dne 1. 6. 2021, na katerem je kot izbrana najbližja oseba sodeloval oče zadržane osebe, ne izhaja, da bi zadržana oseba svojo izbiro najbližje osebe pred izdajo sklepa o zadržanju morebiti preklicala ali spremenila (in o tem obvestila tudi sodišče prve stopnje), se tako za povsem neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe pritožnika, da ima on v tem konkretnem primeru kot zunajzakonski partner v skladu z 10. točko 2. člena ZDZdr položaj (izbrane) najbližje osebe.
razlika v plači - dejansko opravljanje dela - dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi 13. člena nove pogodbe o zaposlitvi, ki v četrtem odstavku določa, da "pogodba predstavlja celoten dogovor med strankama in nadomešča vse morebitne prejšnje ustne in/ali pisne dogovore", ter da "pogodbeni stranki razen zahtevkov iz te pogodbe druga do druge nimata nobenih medsebojnih zahtevkov, oziroma se tem izrecno odpovedujeta", pravilno zaključilo, da se je tožnik s podpisom te pogodbe odpovedal zapadlim razlikam v plači iz naslova plačila za dejansko delo za obdobje od 1. 2. 2016 do 1. 8. 2018.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnika, da je v mesecu avgustu 2018 opravljal enako delo kot v septembru 2018, ko je opravljal delo novinarja specialista, utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike v plači za ta mesec, ki do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi še ni zapadla v plačilo.
kaznivo dejanje goljufije - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - dokazi za utemeljen sum - skrajšani kazenski postopek - ugovor zoper obtožnico - preiskovalna dejanja
Kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sklep izdalo na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP, ki določa, da sodnik z obrazloženim sklepom zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu ZKP. Torej tudi iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, ko ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. Odločitev je bila sprejeta v sumarnem postopku in ne v rednem postopku, za katerega je pristojno okrožno sodišče in kjer se zoper obdolženca, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, vloži obtožnica. Zato je pritožbeno sklicevanje na določbo 278. člena ZKP, ki ureja postopek o ugovoru zoper obtožnico, neutemeljeno. V posledici tega pritožnica zmotno sklepa, da je iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zasebno tožbo, vloženo pri okrajnem sodišču, mogoče zavreči le v primeru, če so bila opravljena preiskovalna dejanja. Tak pogoj v določbi 437. člena ZKP, na katerega je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev, ni določen.
ZKP člen 83, 83/2, 83/3, 235, 236. ZPol člen 54, 54/6.
poligraf - uporaba poligrafa - izločitev dokazov - zagovor obdolženca kot dokaz - ugoditev pritožbi
Zagovornik v pritožbi vztraja na stališču, da uporaba poligrafa v kazenskem postopku v primeru obdolženčeve privolitve (svobodne odločitve) ni nedovoljena. V predmetni zadevi se je obdolženec svobodno odločil za poligrafiranje in poročilo o poligrafskem testiranju je v spis vložila obramba v (razbremenitev suma) korist obdolženca, torej ne njemu v škodo in ne s kršenjem njegovih pravic. Sodnica za izločitev tega dokaza (indic) zato ni imela zakonske podlage v 83. členu ZKP. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, sicer ne iz razloga, ki ga navaja pritožba, da dokaz (indic) pridobljen po volji in zavedanju obdolženega in njemu v korist, ne more biti predmet izločitve, ampak iz razloga, ker ne gre za dokaz, ki bi bil posledica protipravno izvedenih procesnih dejanj in ne obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP). Poročilo o poligrafskem testiranju, ki ga je obramba pridobila po zasebni poti, ko torej ne gre za poročilo o poligrafskem testiranju iz šestega odstavka 54. člena Zakona o policiji (Pol), je sestavni del obdolženčevega zagovora, ki ga bo sodišče prve stopnje preizkušalo z drugimi dokazi ter se šele nato odločilo, ali bo sodbo na poročilo oprlo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00048321
ZPP člen 8, 212, 213, 236a, 236a/6, 324.. URS člen 22, 23.. ZVZD-1 člen 5, 12.. ZDR člen 45.. OZ člen 131, 170, 170/1, 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2, 285, 285/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine
Tožena stranka ni zagotovila pogojev za varno opravljanje dela v smislu 5. in 12. člena ZVZD-1 oziroma ni zagotovila varnih delovnih razmer v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju v smislu določbe 45. člena v času škodnega dogodka veljavnega ZDR. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ki jo določa 131. člen OZ.
postopek prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi - potrjena prisilna poravnava - povezane osebe - navadni upniki - pridobitev procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija upnika - ločitveni upnik - procesna legitimacija ločitvenega upnika - pravica ločitvenih upnikov - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - stranke glavnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe
Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta.
Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047725
ZVEtL-1 člen 43. ZGJS člen 76. ZPP člen 243.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zelenica - ugovor javnega dobra - obseg pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - družbeno premoženje - lastninjenje družbene lastnine - infrastrukturni objekt
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno premoženje pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, je odgovor na vprašanje, ali je to zemljišče v času družbene lastnine pomenilo njeno funkcionalno zemljišče, ki je kot kategorija družbene lastnine zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo (rabo) stavbe oziroma objekta.
Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da so se navedene nepremičnine olastninile po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob prepričljivi in strokovno utemeljeni razlagi dosegljive dokumentacije s strani urbanističnega vidika ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin, je pravilna ugotovitev, da tudi sporni del zemljišča 780/57, ki v naravi predstavlja zelenico, predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi in ne javnih površin.