osebni stečaj - potek preizkusnega obdobja - ugovor proti odpustu obveznosti - podaljšanje
V primeru, ko stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, predlogu ni mogoče ugoditi. Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.
Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
ZP-1 v določbi 202. d člena med sestavinami sklepa ne našteva tudi pojasnila o tem, kateri prekršek šteje za hujši prekršek. Tako sodišče prve stopnje s tem, ko v sklepu o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter v sklepu o odložitvi izvršitve tega ukrepa ni pojasnilo, kaj je hujši prekršek, ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku.
ZSKZDČEU-1 člen 203, 203/8, 213, 213/5. Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (2018) člen 7, 18, 19, 19/2, 25.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odvzem protipravne premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - uporaba določil zakona - lex specialis - pristojni organ za odločanje o pritožbi - rok za vložitev pritožbe
Priznanje in izvršitev pravnomočne odločbe druge članice Evropske unije, ki se nanaša na začasno zavarovanje oziroma na odvzem premoženjske koristi, je urejeno v 20. in 22. poglavju ZSKZDEČU-1, ki je v razmerju do ZKP lex specialis, in v Uredbi (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.
Zoper sklep preiskovalnega sodnika je dovoljena pritožba v osmih dneh, o njej odloča senat višjega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v treh dneh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047081
OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 328.
popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska napaka - zavrženje ugotovitvene tožbe - neizkazan pravni interes - pretrganje zastaranja - navadna škoda - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnomočen sklep o izvršbi
Utemeljevanje pravnega interesa s sklicevanjem na pretrganje zastaranja ne more biti uspešno zato, ker zastaranje odškodninske terjatve še ni začelo teči.
Računovodsko zmanjšanje vrednosti tožnikovega premoženja še ne predstavlja pravno priznane škode. Priti mora do dejanskega zmanjšanja, do tega pa bo prišlo šele takrat, ko bo (če bo) tožnik upniku dolg plačal.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vročanje tožbe na napačnem naslovu - naročilo za prepošiljanje poštnih pošiljk
Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje sodno pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.
stečajni postopek nad pravno osebo - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - vrnitev v prejšnje stanje - sodna pisanja
V postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisanja, ki so naslovljenega na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena oziroma mora imeti poslovanje organizirano tako, da bi lahko (kljub bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni pri stečajnem dolžniku), na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Upnica je predlog za začetek stečajnega postopka temeljila na več zakonskih domnevah iz 14. člena ZFPPIPP, med drugim na podlagi 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, (če se ne dokaže drugače) da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačnih storitev v RS in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Kot pravilno opozarja upnica v odgovoru na pritožbo, družbenik navedene zakonske domneve ne izpodbija, prav tako ne nasprotuje obstoju dolga in tudi ni izkazal, da je v daljšem času sposoben poravnati svoje obveznosti.
V okviru rehabilitacijskega programa bi storilec sicer nedvomno pridobil dodatne informacije o posledicah in škodljivosti vožnje pod vplivom alkohola, vendar pa bi moral pravila cestnega prometa o prepovedi vožnje pod vplivom alkohola upoštevati ne glede na taka dodatna znanja, ki jih zagotavlja rehabilitacijski program, saj so vsi vozniki dolžni upoštevati vsa pravila varnosti cestnega prometa, zlasti pa se to pričakuje od tistih voznikov, ki jim je odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSM00054707
URS člen 33, 158. ZDen člen 16, 42, 88. SZ člen 117. ZUP člen 281. ZPP člen 353.
denacionalizacija - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca - lastninsko preoblikovanje - prodajna pogodba za stanovanje - ničnost prodajne pogodbe - kontrahirna dolžnost - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - pravica v pričakovanju - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - ustavna odločba - prepoved razpolaganja po ZDen
Ustavno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da ima pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki izhaja iz 33. člena USRS in iz Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) prednost pred lastninskimi upravičenji podjetij oziroma njihovih delavcev do lastninskega preoblikovanja.
Pritožbeno preigravanje o (ne)običajnih reakcijah posameznikov v različnih situacijah pa je hipotetično in pomeni le golo ponavljanje siceršnjih zagovornih navedb, na katere pa je izčrpno odgovorilo že prvo sodišče, pritožba pa skuša ponovno s posameznimi izseki iz izvedenskega mnenja izvedenke sodne medicine prepričati v nasprotno, s čemer pa se giblje izključno v polju drugačne dokazne presoje izvedenih dokazov, ki pa je po prepričanju prvega sodišča v izpodbijani sodbi pravilna. S pritožbeno navedbo, da pa je obdolženec ravnal instiktivno, ker se je skušal braniti pred oškodovancem, pa pritožba ne le, da na ta način prihaja sama s seboj v nasprotje s prvotnim zatrjevanjem, da je šlo le za nastavitev komolca, v katerega se naj bi zaletel sam oškodovanec, temveč tudi neuspešno napada sicer prepričljive razloge o obdolženčevi krivdi, ki jih je prvo sodišče prepričljivo obrazložilo v točkah 16 do 17) izpodbijane sodbe in katerim ni očitati pomanjkljivosti, ki jih pritožba izpostavlja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00047237
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.. ZIZ člen 15.. ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1.
zavrženje predloga za izvršbo - procesna sposobnost upnika - osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase - oškodovanje stečajne mase - stečajni dolžnik kot upnik
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). V konkretnem postopku gre za terjatev, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Upnik v predmetnem postopku zato nima pravdne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pridobil stečajni upravitelj. Ker je ta izjavil, da ne vstopa v postopek in ne odobrava že opravljenih dejanj upnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno iz razloga neobstoja procesne predpostavke zavrglo predlog za izvršbo.
pritožbeni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov
Toženka višine po sodišču prve stopnje priznanih stroškov tožnika s pritožbo ne izpodbija. Preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP) pa je pokazal, da sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni zagrešilo kakšne postopkovne kršitve in je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.
pritožbeni razlogi - uradni preizkus izpodbijane sodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker pritožba ni obrazložena, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le glede uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne že iz izpodbijane sodbe in jih zato pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, pa je razvidno, da je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00048065
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 452, 453. ZIN člen 35, 35/4, 37. ZUP člen 281.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - prepoved izvajanja koncesije - odvzem koncesije - predhodno vprašanje - inšpekcijski nadzor - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - odločba z retroaktivnim učinkom - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - stroški nedovoljenih vlog - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnica v tej zadevi zahteva plačilo storitev pomoč na domu, izvedenih v oktobru 2017 - to je v času, ko je v rokah imela dokončno in izvršljivo odločbo socialne inšpekcije, da do odprave napak ne sme izvajati socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Na podlagi določila četrtega odstavka takrat veljavnega 35. člena ZIN v primeru, kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti in z odločbo odredi ukrepe, samostojni podjetniki ne smejo za zavezanca opravljati del, ki bi pomenila nadaljevanje kršitev. Zato kasnejša odprava inšpekcijske odločbe v sodnem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem sporu. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na neobstoječo odločbo socialne inšpekcije. Četudi je ta odločba sedaj odpravljena (in vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek), je takrat obstajala, bila je dokončna in izvršljiva in je kot taka tožnico zavezovala.
Drži sicer pritožbeno opozorilo, da je skladno z določilom 281. člena ZUP učinek sodbe retroaktiven. Z njo je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe. Vendar to ne pomeni, da odpravljene odločbe socialne inšpekcije takrat ni bilo. V času, za katerega tožnica zahteva plačilo, je obstajala. Kot rečeno, je bila dokončna in izvršljiva. Zato bi jo tožnica morala spoštovati. Ker je ni, gre to v njeno breme.
pravica do vpogleda v spis - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes
Po stališču sodne prakse je upravičen interes (korist), ki ga mora izkazati oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka tega postopka, širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047914
KZ člen 77, 93, 93/1. ZKP člen 372, 372-5.
starejši mladoletnik - polnoletnost - vzgojni ukrep - kazenska sankcija - kršitev kazenskega zakona
Po prvem odstavku 93. člena KZ sme sodišče polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarno kazen in ob pogojih iz 89. člena tega zakonika tudi mladoletniški zapor. Navedeno pomeni, da se polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, ne sme izreči (samostojnega) vzgojnega ukrepa navodil.
ZKP člen 83, 83/2, 83/3, 235, 236. ZPol člen 54, 54/6.
poligraf - uporaba poligrafa - izločitev dokazov - zagovor obdolženca kot dokaz - ugoditev pritožbi
Zagovornik v pritožbi vztraja na stališču, da uporaba poligrafa v kazenskem postopku v primeru obdolženčeve privolitve (svobodne odločitve) ni nedovoljena. V predmetni zadevi se je obdolženec svobodno odločil za poligrafiranje in poročilo o poligrafskem testiranju je v spis vložila obramba v (razbremenitev suma) korist obdolženca, torej ne njemu v škodo in ne s kršenjem njegovih pravic. Sodnica za izločitev tega dokaza (indic) zato ni imela zakonske podlage v 83. členu ZKP. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, sicer ne iz razloga, ki ga navaja pritožba, da dokaz (indic) pridobljen po volji in zavedanju obdolženega in njemu v korist, ne more biti predmet izločitve, ampak iz razloga, ker ne gre za dokaz, ki bi bil posledica protipravno izvedenih procesnih dejanj in ne obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP). Poročilo o poligrafskem testiranju, ki ga je obramba pridobila po zasebni poti, ko torej ne gre za poročilo o poligrafskem testiranju iz šestega odstavka 54. člena Zakona o policiji (Pol), je sestavni del obdolženčevega zagovora, ki ga bo sodišče prve stopnje preizkušalo z drugimi dokazi ter se šele nato odločilo, ali bo sodbo na poročilo oprlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056698
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. ZPotK člen 7. OZ člen 86, 112, 119. ZPP člen 286, 286/4, 292, 337.
kredit v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - standard povprečne skrbnosti - sodbe SEU - pogodba aleatorne narave - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dokazni predlog za zaslišanje priče - objektivna novota - subjektivna novota - potek glavne obravnave - dokaz iz drugega postopka
Pomembno je, da je tožena stranka z zadostno mero skrbnosti poučila tožečo stranko o možnih zvišanjih ali znižanjih vrednosti tuje valute, da bi tožeča stranka lahko ocenila potencialno znatno ekonomsko posledico tega pogoja ter vpliv na njene finančne obveznosti iz te pogodbe.
Tožeča stranka je za pričo vedela, pa je ni predlagala, ker je šlo za bančnega referenta tožene stranke; ko pa je odvetnik slišal izpovedbo priče, pa je podal ta dokazni predlog kot novoto. Določbe 337. člena ZPP ni mogoče razumeti tako, da odvetnik čaka do izvedbe dokaza (pa še v drugem postopku) in se nato glede na vsebino izpovedbe priče odloči, ali bo ta dokaz predlagal.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12b, 12b/2, 13, 13/2.. ZSVarPre člen 8, 8/1.. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - dohodki prosilca in članov njegove družine
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dohodki toženca oziroma njegove družine ugotovilo, da je kot samostojni podjetnik v letu 2020 posloval z dobičkom v višini 6.563,85 EUR, njegova žena pa je imela v zadnjih treh mesecih dohodek v višini 1.963,31 EUR (in še toženec ji je nakazal 638,53 EUR). Do dohodka iz naslova najema in štipendije se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba mu utemeljeno očita, da dohodek, ki ga je upoštevalo (dobiček, ki ga je treba deliti z 12 za 12 mesecev - 546,99 EUR; ženin dohodek 654,44 EUR oziroma 867,28 EUR), nikakor ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka na člana družine. Tako je odločitev, da se toženčeva vloga za oprostitev plačila sodne takse zavrne, zmotna in najmanj preuranjena.