ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 38, 38/5.
stroški izvršbe - stroški izvršitelja - procesna nesposobnost - potrebni stroški izvršbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravno relevantni pritožbeni razlogi - odpadla pravna podlaga - zastopanje procesno nesposobne stranke - sprememba prvostopenjske odločitve - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku
Ker so izpodbijani sklep o stroških, ki je bil izdan v nekontradiktornem postopku, dolžnice prejele ponovno potem, ko so bile v postopku že ustrezno zastopane, je procesna napaka prvotnega vročanja sanirana, kar pa ne izključuje, da procesna nesposobnost in preteklo neustrezno zastopanje vplivata na vsebinsko presojo sprejete odločitve.
Upnik ima pravico do povrnitve le potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Kot takih pa ni dopustno šteti tistih, ki so v zvezi z neposrednimi izvršilnimi dejanji, ki so bila opravljena v času, ko dolžnice niso imele postopkovne sposobnosti in tudi niso bile ustrezno zastopane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00047237
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.. ZIZ člen 15.. ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1.
zavrženje predloga za izvršbo - procesna sposobnost upnika - osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase - oškodovanje stečajne mase - stečajni dolžnik kot upnik
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). V konkretnem postopku gre za terjatev, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Upnik v predmetnem postopku zato nima pravdne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pridobil stečajni upravitelj. Ker je ta izjavil, da ne vstopa v postopek in ne odobrava že opravljenih dejanj upnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno iz razloga neobstoja procesne predpostavke zavrglo predlog za izvršbo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - alkoholizem - duševna manjrazvitost - strokovno znanje izvedenca
Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.
Zloraba alkohola sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec (ne udeleženec postopka).
Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
da je bila preživnina določena s sodno poravnavo 21. 10. 2013 na 225,00 EUR mesečno za vsako nasprotno udeleženko,
da so se spremenile pridobitne zmožnosti predlagatelja - 1. 7. 2020 je bil operiran na hrbtenici, zaradi česar je bil od 17. 6. do 31. 10. 2020 nezmožen za delo, od 1. 11. 2020 do 31. 3. 2021 (glavna obravnava v tej zadevi) je delal po 4 ure,
da je zaposlen kot samostojni podjetnik,
da prejema 400,00 EUR bolniškega nadomestila in 1.100,00 EUR temeljnega dohodka,
da je v letu 2020 posloval z izgubo, v času sklepanja sodne poravnave pa je imel 868,00 EUR pozitivnega salda mesečno,
da je imela nasprotna udeleženka v letu 2013 dohodek 880,00 EUR, sedaj pa ima dohodek 1.530,00 EUR, poleg tega pa prejema še najemnino v višini 193,00 EUR,
je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina.
ZIZ člen 243. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1, 39/1-5, 40.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - izvršnica - izvršilni naslov - zapadlost terjatve
Drži sicer, da ni izrecno določeno, da je zapadlost terjatve pogoj za to, da izvršnica pridobi lastnost izvršilnega naslova oziroma, da je izvršljiva, ter je v zakonu določena domneva, da se šteje, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Vendar pa pogoj zapadlosti terjatve za izvršljivost izvršnice izhaja iz narave stvari in tudi postopka umestitve instituta izvršnice v slovenski pravni red. Zapadlost terjatve, navedena v izvršnici, ni sama sebi namen, temveč (tudi, oziroma kot bistveno) zapadlost terjatve izvršnici daje naravo izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 294, 294/2, 294/2-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/2, 7, 7/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - otvoritveno poročilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - sodni postopek - obstoj terjatve - vrednost terjatve - pogodba o odstopu terjatve - nagrada upravitelja
O sporu med pritožnikom in stečajnim dolžnikom glede obstoja terjatve bo odločalo sodišče v morebitnem sodnem postopku za plačilo terjatve. V konkretni zadevi za odmero nadomestila zadošča podatek o vrednosti terjatve, ki spada v stečajno maso, in do katerega je upraviteljica prišla tako, da je pridobila pogodbe, ki dokazujejo obstoj teh terjatev.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - rok za vložitev ugovora - zamuda roka
Toženec je nalog za plačilo sodne takse prejel 19. 2. 2021, ugovor pa vložil 2. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 1. 3. 2021. Sodišče je zato ugovor z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo kot prepoznega.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - plačilni nalog - pravnomočnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu
Za izdajo izpodbijanega sklepa je bistvena ugotovitev, da je bilo storilcu izrečenih skupno 32 kazenskih točk s pravnomočnima plačilnima nalogoma, ne more pa v okviru predmetnega postopka sodišče presojati, ali plačilna naloga, na katera se opira izpodbijani sklep, vsebujeta dokaze o hujšem ogrožanju javnega prometa ali poškodovanja zavarovane pravne dobrine.
stečajni postopek nad pravno osebo - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - vrnitev v prejšnje stanje - sodna pisanja
V postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisanja, ki so naslovljenega na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena oziroma mora imeti poslovanje organizirano tako, da bi lahko (kljub bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni pri stečajnem dolžniku), na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Upnica je predlog za začetek stečajnega postopka temeljila na več zakonskih domnevah iz 14. člena ZFPPIPP, med drugim na podlagi 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, (če se ne dokaže drugače) da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačnih storitev v RS in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Kot pravilno opozarja upnica v odgovoru na pritožbo, družbenik navedene zakonske domneve ne izpodbija, prav tako ne nasprotuje obstoju dolga in tudi ni izkazal, da je v daljšem času sposoben poravnati svoje obveznosti.
osebni stečaj - potek preizkusnega obdobja - ugovor proti odpustu obveznosti - podaljšanje
V primeru, ko stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, predlogu ni mogoče ugoditi. Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.
URS člen 53.. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20.. DZ člen 7, 7/4, 138, 139.. ZPP člen 82.. ZPP člen 82.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - postavitev začasnega zastopnika - neznani naslov - neuspešna vročitev - pravica do izjavljanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški začasnega zastopnika
Neutemeljen oziroma nesmiseln je očitek, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja, ker ni bil zaslišan, saj sodišče te možnosti ni imelo, ker nasprotnemu udeležencu pisanj ni bilo mogoče vročiti. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, sicer pa je prav iz tega razloga toženca zastopal začasni zastopnik, ki se sedaj tudi v pritožbi zavzema za pravice nasprotnega udeleženca.
pritožbeni razlogi - uradni preizkus izpodbijane sodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker pritožba ni obrazložena, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le glede uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne že iz izpodbijane sodbe in jih zato pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, pa je razvidno, da je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00048065
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 452, 453. ZIN člen 35, 35/4, 37. ZUP člen 281.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - prepoved izvajanja koncesije - odvzem koncesije - predhodno vprašanje - inšpekcijski nadzor - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - odločba z retroaktivnim učinkom - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - stroški nedovoljenih vlog - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnica v tej zadevi zahteva plačilo storitev pomoč na domu, izvedenih v oktobru 2017 - to je v času, ko je v rokah imela dokončno in izvršljivo odločbo socialne inšpekcije, da do odprave napak ne sme izvajati socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Na podlagi določila četrtega odstavka takrat veljavnega 35. člena ZIN v primeru, kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti in z odločbo odredi ukrepe, samostojni podjetniki ne smejo za zavezanca opravljati del, ki bi pomenila nadaljevanje kršitev. Zato kasnejša odprava inšpekcijske odločbe v sodnem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem sporu. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na neobstoječo odločbo socialne inšpekcije. Četudi je ta odločba sedaj odpravljena (in vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek), je takrat obstajala, bila je dokončna in izvršljiva in je kot taka tožnico zavezovala.
Drži sicer pritožbeno opozorilo, da je skladno z določilom 281. člena ZUP učinek sodbe retroaktiven. Z njo je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe. Vendar to ne pomeni, da odpravljene odločbe socialne inšpekcije takrat ni bilo. V času, za katerega tožnica zahteva plačilo, je obstajala. Kot rečeno, je bila dokončna in izvršljiva. Zato bi jo tožnica morala spoštovati. Ker je ni, gre to v njeno breme.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047914
KZ člen 77, 93, 93/1. ZKP člen 372, 372-5.
starejši mladoletnik - polnoletnost - vzgojni ukrep - kazenska sankcija - kršitev kazenskega zakona
Po prvem odstavku 93. člena KZ sme sodišče polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarno kazen in ob pogojih iz 89. člena tega zakonika tudi mladoletniški zapor. Navedeno pomeni, da se polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, ne sme izreči (samostojnega) vzgojnega ukrepa navodil.
pritožbeni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov
Toženka višine po sodišču prve stopnje priznanih stroškov tožnika s pritožbo ne izpodbija. Preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP) pa je pokazal, da sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni zagrešilo kakšne postopkovne kršitve in je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.
pravica do vpogleda v spis - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes
Po stališču sodne prakse je upravičen interes (korist), ki ga mora izkazati oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka tega postopka, širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.
kaznivo dejanje goljufije - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - dokazi za utemeljen sum - skrajšani kazenski postopek - ugovor zoper obtožnico - preiskovalna dejanja
Kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sklep izdalo na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP, ki določa, da sodnik z obrazloženim sklepom zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu ZKP. Torej tudi iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, ko ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. Odločitev je bila sprejeta v sumarnem postopku in ne v rednem postopku, za katerega je pristojno okrožno sodišče in kjer se zoper obdolženca, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, vloži obtožnica. Zato je pritožbeno sklicevanje na določbo 278. člena ZKP, ki ureja postopek o ugovoru zoper obtožnico, neutemeljeno. V posledici tega pritožnica zmotno sklepa, da je iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zasebno tožbo, vloženo pri okrajnem sodišču, mogoče zavreči le v primeru, če so bila opravljena preiskovalna dejanja. Tak pogoj v določbi 437. člena ZKP, na katerega je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev, ni določen.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - delno plačilo dolga - neizpolnitev obveznosti - objektivne okoliščine
Obsojenka bi v skladu s svojimi zmožnostmi lahko v tem času do poteka roka za izpolnitev obveznosti oškodovancu redno plačevala vsaj manjše zneske, s čimer bi izkazala svojo pripravljenost, da dolg oškodovancu povrne. Tega pa ni storila, zaradi česar je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da vzroka neizpolnitve ni iskati v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojenki onemogočale pravočasno izpolnitev obveznosti, temveč v njenem nesprejemljivem odnosu do kaznivega dejanja in izrečene pravnomočne sodbe.
pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povračilo stroškov - povod za vložitev tožbe - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - vrednost spornega dela - korekturna dolžnost sodišča
Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da je toženec povod za tožbo dal že s tem, ko je prijavil ločitveni pravici v postopku osebnega stečaja nad tožnikom.