ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 44, 44/1, 44/1-2.
sodni register - zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - sklep o zavarovanju - začasna odredba - vpis spremembe družbenika v sodnem registru
Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSReg le zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se ta nanaša. Ne more pa biti podlaga za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža, saj za to ni podlage v materialnem pravu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056344
ZSReg člen 17. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2, 43/2-2. ZISDU-1 člen 112, 112/1, 115, 137, 137/1, 137/1-1, 192, 192/2.
registrski postopek - udeleženec v postopku - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - predlog za vpis spremembe družbenika - univerzalno pravno nasledstvo družbe - preoblikovanje družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - odločba o izbrisu - vzajemni sklad - pooblaščena investicijska družba - družba za upravljanje - imetništvo poslovnega deleža družbe - vpis podatkov v sodni register
Zgolj zatrjevano dejstvo, da je pritožnik eden od treh zakonitih zastopnikov subjekta vpisa, pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov zatrjevani pravni položaj kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa ali izkazati, da je pritožbo vložil v imenu subjekta vpisa.
Pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo ni dovoljena. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik dosegel drugačno, zanj ugodnejšo rešitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča. Po vsebini drugačne odločitve v zvezi s predlogom za vpis spremembe družbenika pa pritožnik očitno noče. Drugače povedano: tudi če bi bil pritožniku priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2019, mu pritožbeno sodišče zaradi opisane procesne situacije ne bi moglo priznati pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.
Predlagatelj se v pritožbi nekonsistentno sklicuje na pravno nasledstvo na podlagi drugega odstavka 192. člena v letu 2005 veljavnega ZISDU, ki določa, da mora v primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe skupaj z vsemi obveznostmi na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register. Po eni strani zatrjuje, da je do preoblikovanja družbe G., pooblaščena investicijska družba, d. d., v Delniški vzajemni sklad G. prišlo na podlagi člena 192/2 ZISDU, torej je pravni naslednik navedene pooblaščene investicijske družbe Delniški vzajemni sklad G., po drugi strani pa, da je na podlagi preoblikovanja iste pooblaščene investicijske družbe na podlagi istega določila prišlo do pravnega nasledstva družbe D., upravljanje z investicijskimi skladi, d. o. o.
Kdo je pravni naslednik ne izhaja le iz citiranega drugega odstavka 192. člena ZISDU. Prvi odstavek 112. člena ZISDU izrecno določa, da je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, čeprav vzajemni sklad oblikuje po 115. členu ZISDU družba za upravljanje. Še več: med prepovedane posle družbe za upravljanje za račun vzajemnega sklada po 1. točki prvega odstavka 137. člena ZISDU uvršča tudi posle, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada, ki bi jih družba sklenila za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja. Poslovni delež v družbi je premoženje družbenika. Imetništvo poslovnega deleža je obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register pri družbah z omejeno odgovornostjo (6. točka prvega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena ZSReg).
zamudna sodba - pravilno vročanje - vročanje tožbe na napačnem naslovu - naročilo za prepošiljanje poštnih pošiljk
Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje sodno pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - kvalificirana protipravnost - nesklepčna tožba - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - protipravno ravnanje državnega organa - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditveno breme - očitek protispisnosti
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani.
Vsaka napaka tožilstva ali sodišča v predkazenskem ali kazenskem postopku še ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki bi opravičevala tožnico do denarne odškodnine. Drugače povedano – napaka, ki bi v kazenskem postopku morda rezultirala v oprostitvi obdolženca ali njegovem uspehu s katerim od v kazenskem postopku predvidenih pravnih sredstev, še ne pomeni nujno t. i. kvalificirane protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti države za ravnanje tožilstva ali sodišča.
Pri nesklepčnih tožbah se dokazov ne izvaja in zato tudi dokazno ne ocenjuje; ocenjuje se le, ali iz trditvene podlage tožnika na abstraktni ravni izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
sorazmernost pripora - protipravno pridobljena premoženjska korist - višina pridobljene koristi
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je podana očitna nesorazmernosti pripora glede na pridobljeno premoženjsko korist, pritožbeno sodišče poudarja, da višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni edino merilo, ki ga sodišče upošteva pri presoji sorazmernosti pripora.
ZPPDFT-1 člen 167, 167/1, 167/1-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku
Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.
Drugačne črke, zlasti pa bistveno različna dejavnost in dejstvo, da v sodnem registru ni registrirana enaka skrajšana firma, po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri omogočajo razlikovanje med obema družbama v pravnem prometu, tako da niti med potrošniki niti med poslovnimi subjekti, s katerimi vsaka od družb sodeluje, ne more ustvarjati zmotnega prepričanja, da gre za drugo firmo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047081
OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 328.
popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska napaka - zavrženje ugotovitvene tožbe - neizkazan pravni interes - pretrganje zastaranja - navadna škoda - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnomočen sklep o izvršbi
Utemeljevanje pravnega interesa s sklicevanjem na pretrganje zastaranja ne more biti uspešno zato, ker zastaranje odškodninske terjatve še ni začelo teči.
Računovodsko zmanjšanje vrednosti tožnikovega premoženja še ne predstavlja pravno priznane škode. Priti mora do dejanskega zmanjšanja, do tega pa bo prišlo šele takrat, ko bo (če bo) tožnik upniku dolg plačal.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izgon tujca iz države - odškodninski zahtevek - obstoj vzročne zveze
Dokončanje petega razreda osnovne šole v starosti 15 let nikakor ne pomeni, da je bila šola tožnici prioriteta, saj bi morala, glede na svojo starost zaključiti že sedmi razred osnovne šole.
URS člen 53.. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20.. DZ člen 7, 7/4, 138, 139.. ZPP člen 82.. ZPP člen 82.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - postavitev začasnega zastopnika - neznani naslov - neuspešna vročitev - pravica do izjavljanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški začasnega zastopnika
Neutemeljen oziroma nesmiseln je očitek, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja, ker ni bil zaslišan, saj sodišče te možnosti ni imelo, ker nasprotnemu udeležencu pisanj ni bilo mogoče vročiti. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, sicer pa je prav iz tega razloga toženca zastopal začasni zastopnik, ki se sedaj tudi v pritožbi zavzema za pravice nasprotnega udeleženca.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - alkoholizem - duševna manjrazvitost - strokovno znanje izvedenca
Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.
Zloraba alkohola sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec (ne udeleženec postopka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSM00054707
URS člen 33, 158. ZDen člen 16, 42, 88. SZ člen 117. ZUP člen 281. ZPP člen 353.
denacionalizacija - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca - lastninsko preoblikovanje - prodajna pogodba za stanovanje - ničnost prodajne pogodbe - kontrahirna dolžnost - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - pravica v pričakovanju - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - ustavna odločba - prepoved razpolaganja po ZDen
Ustavno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da ima pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki izhaja iz 33. člena USRS in iz Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) prednost pred lastninskimi upravičenji podjetij oziroma njihovih delavcev do lastninskega preoblikovanja.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
da je bila preživnina določena s sodno poravnavo 21. 10. 2013 na 225,00 EUR mesečno za vsako nasprotno udeleženko,
da so se spremenile pridobitne zmožnosti predlagatelja - 1. 7. 2020 je bil operiran na hrbtenici, zaradi česar je bil od 17. 6. do 31. 10. 2020 nezmožen za delo, od 1. 11. 2020 do 31. 3. 2021 (glavna obravnava v tej zadevi) je delal po 4 ure,
da je zaposlen kot samostojni podjetnik,
da prejema 400,00 EUR bolniškega nadomestila in 1.100,00 EUR temeljnega dohodka,
da je v letu 2020 posloval z izgubo, v času sklepanja sodne poravnave pa je imel 868,00 EUR pozitivnega salda mesečno,
da je imela nasprotna udeleženka v letu 2013 dohodek 880,00 EUR, sedaj pa ima dohodek 1.530,00 EUR, poleg tega pa prejema še najemnino v višini 193,00 EUR,
je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina.
ZIZ člen 243. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1, 39/1-5, 40.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - izvršnica - izvršilni naslov - zapadlost terjatve
Drži sicer, da ni izrecno določeno, da je zapadlost terjatve pogoj za to, da izvršnica pridobi lastnost izvršilnega naslova oziroma, da je izvršljiva, ter je v zakonu določena domneva, da se šteje, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Vendar pa pogoj zapadlosti terjatve za izvršljivost izvršnice izhaja iz narave stvari in tudi postopka umestitve instituta izvršnice v slovenski pravni red. Zapadlost terjatve, navedena v izvršnici, ni sama sebi namen, temveč (tudi, oziroma kot bistveno) zapadlost terjatve izvršnici daje naravo izvršilnega naslova.
ZP-1 v določbi 202. d člena med sestavinami sklepa ne našteva tudi pojasnila o tem, kateri prekršek šteje za hujši prekršek. Tako sodišče prve stopnje s tem, ko v sklepu o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter v sklepu o odložitvi izvršitve tega ukrepa ni pojasnilo, kaj je hujši prekršek, ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku.
ZSKZDČEU-1 člen 203, 203/8, 213, 213/5. Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (2018) člen 7, 18, 19, 19/2, 25.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odvzem protipravne premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - uporaba določil zakona - lex specialis - pristojni organ za odločanje o pritožbi - rok za vložitev pritožbe
Priznanje in izvršitev pravnomočne odločbe druge članice Evropske unije, ki se nanaša na začasno zavarovanje oziroma na odvzem premoženjske koristi, je urejeno v 20. in 22. poglavju ZSKZDEČU-1, ki je v razmerju do ZKP lex specialis, in v Uredbi (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.
Zoper sklep preiskovalnega sodnika je dovoljena pritožba v osmih dneh, o njej odloča senat višjega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v treh dneh.
Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
OZ člen 5, 6, 625, 633, 633/1, 633/2, 634, 636, 637, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3, 639/5, 640, 641, 662, 663, 663/3. ZPP člen 253.
jamčevanje za stvarne napake - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - podjemna pogodba - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija stvarnih napak - načelo vestnosti in poštenja - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - stroški s sanacijo - zahtevek na znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - nesklepčna tožba - primopredaja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - skrbnost podjemnika - dokazovanje z izvedencem - odstop od pogodbe - odgovornost za solidnost gradnje - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - pravica do povračila škode
Podjemnik (izvajalec) se ne more sklicevati na prepozno in/ali napačno notifikacijo, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana, ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku.
Če izvajalec ne odpravi napake v postavljenem roku in se naročnik odloči, da bo napake odpravil sam na njegov račun (tretji odstavek 639. člena OZ), ni nujno, da jih dejansko sam odpravi in šele nato vtožuje plačilo dejanskih stroškov sanacije, temveč pravna teorija in sodna praksa dopuščata, da naročnik še pred dejansko odpravo napak zoper izvajalca vloži tožbo, s katero zahteva plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak, in pristopi k dejanski odpravi napak šele, ko od izvajalca prejme denar za to.
Zahtevkov na odpravo napak na stroške izvajalca in odstop od pogodbe ter vrnitev plačila ni mogoče uveljavljati kumulativno, temveč le alternativno.
Izvajalec bi moral v primeru, ko je naročnik napake notificiral, izvajalec pa je pristopil k njihovemu odpravljanju, vendar jih ni odpravil v celoti, na to dejstvo (da vse napake niso odpravljene) izrecno in nedvoumno opozoriti naročnika in v primeru spora tudi zanesljivo izkazati (in še poprej zatrjevati), da je naročnika s tem seznanil in da je naročnik takšno delo (z ne do konca odpravljenimi napakami) sprejel. Šele v takem primeru bi se lahko izvajalec skliceval na okoliščino, da naročnik ob prevzemu ni (ponovno) notificiral napak.
Če izvajalec reklamacijo sprejme in začne napake odpravljati, ali vsaj izjavi, da jih bo odpravil, se ne more več sklicevati na prepozno in/ali pomanjkljivo notifikacijo napak.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.