postopek osebnega stečaja - pravno sredstvo - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje terjatev v stečaju - sklep o preizkusu terjatev - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - napotitev na tožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.
Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.
Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - rok za vložitev ugovora - zamuda roka
Toženec je nalog za plačilo sodne takse prejel 19. 2. 2021, ugovor pa vložil 2. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 1. 3. 2021. Sodišče je zato ugovor z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo kot prepoznega.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - plačilni nalog - pravnomočnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu
Za izdajo izpodbijanega sklepa je bistvena ugotovitev, da je bilo storilcu izrečenih skupno 32 kazenskih točk s pravnomočnima plačilnima nalogoma, ne more pa v okviru predmetnega postopka sodišče presojati, ali plačilna naloga, na katera se opira izpodbijani sklep, vsebujeta dokaze o hujšem ogrožanju javnega prometa ali poškodovanja zavarovane pravne dobrine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00047237
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.. ZIZ člen 15.. ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1.
zavrženje predloga za izvršbo - procesna sposobnost upnika - osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase - oškodovanje stečajne mase - stečajni dolžnik kot upnik
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). V konkretnem postopku gre za terjatev, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Upnik v predmetnem postopku zato nima pravdne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pridobil stečajni upravitelj. Ker je ta izjavil, da ne vstopa v postopek in ne odobrava že opravljenih dejanj upnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno iz razloga neobstoja procesne predpostavke zavrglo predlog za izvršbo.
OZ člen 5, 6, 625, 633, 633/1, 633/2, 634, 636, 637, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3, 639/5, 640, 641, 662, 663, 663/3. ZPP člen 253.
jamčevanje za stvarne napake - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - podjemna pogodba - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija stvarnih napak - načelo vestnosti in poštenja - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - stroški s sanacijo - zahtevek na znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - nesklepčna tožba - primopredaja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - skrbnost podjemnika - dokazovanje z izvedencem - odstop od pogodbe - odgovornost za solidnost gradnje - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - pravica do povračila škode
Podjemnik (izvajalec) se ne more sklicevati na prepozno in/ali napačno notifikacijo, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana, ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku.
Če izvajalec ne odpravi napake v postavljenem roku in se naročnik odloči, da bo napake odpravil sam na njegov račun (tretji odstavek 639. člena OZ), ni nujno, da jih dejansko sam odpravi in šele nato vtožuje plačilo dejanskih stroškov sanacije, temveč pravna teorija in sodna praksa dopuščata, da naročnik še pred dejansko odpravo napak zoper izvajalca vloži tožbo, s katero zahteva plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak, in pristopi k dejanski odpravi napak šele, ko od izvajalca prejme denar za to.
Zahtevkov na odpravo napak na stroške izvajalca in odstop od pogodbe ter vrnitev plačila ni mogoče uveljavljati kumulativno, temveč le alternativno.
Izvajalec bi moral v primeru, ko je naročnik napake notificiral, izvajalec pa je pristopil k njihovemu odpravljanju, vendar jih ni odpravil v celoti, na to dejstvo (da vse napake niso odpravljene) izrecno in nedvoumno opozoriti naročnika in v primeru spora tudi zanesljivo izkazati (in še poprej zatrjevati), da je naročnika s tem seznanil in da je naročnik takšno delo (z ne do konca odpravljenimi napakami) sprejel. Šele v takem primeru bi se lahko izvajalec skliceval na okoliščino, da naročnik ob prevzemu ni (ponovno) notificiral napak.
Če izvajalec reklamacijo sprejme in začne napake odpravljati, ali vsaj izjavi, da jih bo odpravil, se ne more več sklicevati na prepozno in/ali pomanjkljivo notifikacijo napak.
Pritožbeno preigravanje o (ne)običajnih reakcijah posameznikov v različnih situacijah pa je hipotetično in pomeni le golo ponavljanje siceršnjih zagovornih navedb, na katere pa je izčrpno odgovorilo že prvo sodišče, pritožba pa skuša ponovno s posameznimi izseki iz izvedenskega mnenja izvedenke sodne medicine prepričati v nasprotno, s čemer pa se giblje izključno v polju drugačne dokazne presoje izvedenih dokazov, ki pa je po prepričanju prvega sodišča v izpodbijani sodbi pravilna. S pritožbeno navedbo, da pa je obdolženec ravnal instiktivno, ker se je skušal braniti pred oškodovancem, pa pritožba ne le, da na ta način prihaja sama s seboj v nasprotje s prvotnim zatrjevanjem, da je šlo le za nastavitev komolca, v katerega se naj bi zaletel sam oškodovanec, temveč tudi neuspešno napada sicer prepričljive razloge o obdolženčevi krivdi, ki jih je prvo sodišče prepričljivo obrazložilo v točkah 16 do 17) izpodbijane sodbe in katerim ni očitati pomanjkljivosti, ki jih pritožba izpostavlja.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 294, 294/2, 294/2-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/2, 7, 7/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - otvoritveno poročilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - sodni postopek - obstoj terjatve - vrednost terjatve - pogodba o odstopu terjatve - nagrada upravitelja
O sporu med pritožnikom in stečajnim dolžnikom glede obstoja terjatve bo odločalo sodišče v morebitnem sodnem postopku za plačilo terjatve. V konkretni zadevi za odmero nadomestila zadošča podatek o vrednosti terjatve, ki spada v stečajno maso, in do katerega je upraviteljica prišla tako, da je pridobila pogodbe, ki dokazujejo obstoj teh terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSM00054707
URS člen 33, 158. ZDen člen 16, 42, 88. SZ člen 117. ZUP člen 281. ZPP člen 353.
denacionalizacija - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca - lastninsko preoblikovanje - prodajna pogodba za stanovanje - ničnost prodajne pogodbe - kontrahirna dolžnost - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - pravica v pričakovanju - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - ustavna odločba - prepoved razpolaganja po ZDen
Ustavno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da ima pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki izhaja iz 33. člena USRS in iz Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) prednost pred lastninskimi upravičenji podjetij oziroma njihovih delavcev do lastninskega preoblikovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047081
OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 328.
popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska napaka - zavrženje ugotovitvene tožbe - neizkazan pravni interes - pretrganje zastaranja - navadna škoda - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnomočen sklep o izvršbi
Utemeljevanje pravnega interesa s sklicevanjem na pretrganje zastaranja ne more biti uspešno zato, ker zastaranje odškodninske terjatve še ni začelo teči.
Računovodsko zmanjšanje vrednosti tožnikovega premoženja še ne predstavlja pravno priznane škode. Priti mora do dejanskega zmanjšanja, do tega pa bo prišlo šele takrat, ko bo (če bo) tožnik upniku dolg plačal.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izgon tujca iz države - odškodninski zahtevek - obstoj vzročne zveze
Dokončanje petega razreda osnovne šole v starosti 15 let nikakor ne pomeni, da je bila šola tožnici prioriteta, saj bi morala, glede na svojo starost zaključiti že sedmi razred osnovne šole.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vročanje tožbe na napačnem naslovu - naročilo za prepošiljanje poštnih pošiljk
Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje sodno pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.
sorazmernost pripora - protipravno pridobljena premoženjska korist - višina pridobljene koristi
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je podana očitna nesorazmernosti pripora glede na pridobljeno premoženjsko korist, pritožbeno sodišče poudarja, da višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni edino merilo, ki ga sodišče upošteva pri presoji sorazmernosti pripora.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - alkoholizem - duševna manjrazvitost - strokovno znanje izvedenca
Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.
Zloraba alkohola sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec (ne udeleženec postopka).
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - kvalificirana protipravnost - nesklepčna tožba - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - protipravno ravnanje državnega organa - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditveno breme - očitek protispisnosti
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani.
Vsaka napaka tožilstva ali sodišča v predkazenskem ali kazenskem postopku še ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki bi opravičevala tožnico do denarne odškodnine. Drugače povedano – napaka, ki bi v kazenskem postopku morda rezultirala v oprostitvi obdolženca ali njegovem uspehu s katerim od v kazenskem postopku predvidenih pravnih sredstev, še ne pomeni nujno t. i. kvalificirane protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti države za ravnanje tožilstva ali sodišča.
Pri nesklepčnih tožbah se dokazov ne izvaja in zato tudi dokazno ne ocenjuje; ocenjuje se le, ali iz trditvene podlage tožnika na abstraktni ravni izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPPDFT-1 člen 167, 167/1, 167/1-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku
Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
Za presojo spornih stanovanjskih pogodb z učinkom originarne pridobitve lastninske pravice za tožnike (kar tožniki s tožbenim zahtevkom uveljavljajo) je najprej bistveno ali so bile sklenjene po določbah 118. člena SZ. S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih.
stečajni postopek nad pravno osebo - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - vrnitev v prejšnje stanje - sodna pisanja
V postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisanja, ki so naslovljenega na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena oziroma mora imeti poslovanje organizirano tako, da bi lahko (kljub bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni pri stečajnem dolžniku), na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Upnica je predlog za začetek stečajnega postopka temeljila na več zakonskih domnevah iz 14. člena ZFPPIPP, med drugim na podlagi 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, (če se ne dokaže drugače) da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačnih storitev v RS in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Kot pravilno opozarja upnica v odgovoru na pritožbo, družbenik navedene zakonske domneve ne izpodbija, prav tako ne nasprotuje obstoju dolga in tudi ni izkazal, da je v daljšem času sposoben poravnati svoje obveznosti.