izvedensko mnenje - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Ker je bilo izkazano, da je tožeča stranka v spornem obdobju opravljala tudi težja fizična dela, česar ji zdravstveno stanje ni dopuščalo, je sodišče pravilno ugotovilo njeno nezmožnost za delo vse do premestitve 15. 12. 2019. Obveznost delodajalca organizirati delo, res ni predmet tega socialnega spora, zato je brezpredmetno razlogovanje, kaj bi delodajalec moral zagotoviti tožeči stranki. To je podvrženo raznim prekrškovnim sankacijam po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Bistveno je, da tožeči stranki niso bile priznane stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka.
Zgolj hipotetična možnost oziroma ugibanje zagovornika, da bi oškodovana družba zato, ker ji je obdolženec povrnil škodo, predlog za njegov kazenski pregon lahko umaknila, pa ne omogoča oziroma dopušča razlage, da je s tem odpadla zakonita podlaga (torej potrebni predlog oškodovanca) za kazenski pregon obdolženca.
Obdolženčeva obsežna predkaznovanost, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, po pravilnih razlogih izpodbijane sodbe ne daje utemeljene podlage za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave.
ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 154, 154/1, 319, 319/1, 394, 394-10, 396, 396/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti - objektivni rok - tek roka - zadržanje teka roka - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - stroški postopka - potrebni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da prekinitev teka rokov po ZZUSUDJZ na tek objektivnega petletnega roka ni vplivala.
zavrnitev predloga za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - aktivna legitimacija - upnik - zemljiška knjiga - pisna izdelava in vročitev sodbe - nedovoljene pritožbene novote
ZPP v drugem odstavku 324. člena določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe.
Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni izpolnjen že objektivni pogoj, ki je eden izmed kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, posledično pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.
izvršilni stroški - stroški opomina - potrebni stroški za izvršbo
Upnik se utemeljeno sklicuje na njegovo pojasnilo v vlogi z dne 2. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je bil strošek opomina potreben po petem odstavku 38. člena ZIZ, kajti do prejema opomina dolžnik ni vedel, da ga upnik terja za plačilo parkirnine. S tem je dal upnik dolžniku možnost, da prostovoljno poravna obveznost brez sodne intervencije, kar pomeni tudi brez dodatnih stroškov izterjave.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžnik je sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 5. 2021, rok za vložitev pritožbe se je iztekel 19. 5. 2021, pritožbo je vložil 20. 5. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - napačna vročitev - vročilnica - javna listina - izpodbijanje vročilnice - trditveno in dokazno breme - neizvedba dokaza - nedovoljenost informativnih dokazov
Ker dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zamude ni zatrjeval, oziroma ji je celo nasprotoval, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso podani. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za ugovor zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi je uveljavljanje napake sodišča), to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožba), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki temu bremenu ni zadostil. Ob tem, ko se v spisu nahaja vročilnica, ki dokazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku osebno, na njegovem naslovu, le s trditvami o prevzemu pošiljke s strani tretje osebe, ki se nahaja na drugem naslovu, temu bremenu ni zadostil. In ker že njegove trditve o napačni vročitvi niso bile celovito konkretizirane, da bi vzbudile dvom v vročilnico, tudi izvedba predlaganih zaslišanj v zvezi z zatrjevanim napačnim prevzemom pošiljke ni bila potrebna. Z njihovo izvedbo namreč dopolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage ne bi bilo mogoče, saj informativni dokaz, ki bi bil šele podlaga na podajo relevantnih trditev, ni dovoljen.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1. ZDDV-1 člen 36. ZST-1 člen 16.
stroški postopka - stroški zastopanja po odvetniku - uporaba odvetniške tarife - odvetniška tarifa - odvetniška storitev - izdatki - odvetniški stroški - obračun davka na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - sprememba vrednosti točke - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - višina sodne takse
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje DDV odmeriti tudi od materialnih stroškov. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Po 2. členu OT so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, če je odvetnik davčni zavezanec v Sloveniji. Odvetniške stroške je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Odvetnik mora obračunati DDV od davčne osnove, določene v skladu s 36. členom ZDDV-1, kar pomeni, da se vanjo vštevajo tudi izdatki, potrebni za izvršitev dela, torej tudi materialni stroški, do katerih je upravičen v skladu s 17. členom ZOdv.
postopek osebnega stečaja - pravno sredstvo - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje terjatev v stečaju - sklep o preizkusu terjatev - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - napotitev na tožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.
Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.
Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050057
ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - oprostilna sodba - ni dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nasilje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - izpovedba priče (oškodovanca) - podrejen položaj
Sodišče bi lahko, ko je dokazni postopek pokazal, da je družinska skupnost oziroma zunajzakonska zveza med obdolžencem in oškodovanko prenehala, opis kaznivega dejanja prilagodilo ugotovljenemu dejanskemu stanju z navedbo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, kaznivo dejanje pa kvalificiralo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. S tem v opis kaznivega dejanja ne bi nedovoljeno poseglo in obdolžencu ne bi ravnalo v škodo, saj bi dodalo tiste znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen zapora, in sicer do treh let, in še vedno bi bilo opisano isto ravnanje kot pred posegom.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048447
ZOR člen 28, 28/1, 85, 85/3, 89, 89/1, 279, 279/1, 279/2, 387, 1089. OZ člen 18, 18/1, 376. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) uzanca 116, 119.
pooblastilo za zastopanje - konkludentno ravnanje - gradbena pogodba - končni obračun - izvensodna poravnava - arbitražni dogovor - pripoznava dolga - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožena stranka je sama navajala, da je bil A. njen pooblaščenec, ker dela tožničinih trditev, da "se je (A. A.) pred uvedbo izvajalca v posel tako tudi pismeno identificiral in da je bila tudi ženina izjava, da bo vse aktivnosti v vezi celotne pogodbe št. 6/98 vodil njen mož", v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala. Zato v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti s sklicevanjem na tretji odstavek 85. člena ZOR v smislu, da je šlo za poslovanje med dvema gospodarskima družbama in da mora zato vsak pogodbenik vedeti, da mora za pravno veljavnost sklenjenih pravnih poslov in pogodb to odobriti in skleniti zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
Stranke gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.
Zaradi obstoja veljavnega Zapisnika pravni temelj vtoževane terjatve ni več v gradbeni pogodbi št. 6/98, temveč v omenjenih zapisnikih.
Določba o prepovedi obrestnih obresti ima naravo kogentnega predpisa, katerega uporabe pa stranki s pogodbo ne moreta izključiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00048114
OZ-UPB1 člen 131. ZPP člen 2, 7, 212, 341, 358. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (2005) člen 4, 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3.
odgovornost zavarovanca za nezgodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - protipravno ravnanje - krivda za opustitev - delo na terenu - padec na pohodni površini - zmotna uporaba materialnega prava - trditveno in dokazno breme - trditve o odločilnih dejstvih - dokazovanje odločilnih dejstev - nastanek poškodbe v zvezi z delom - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kmetijsko zemljišče - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesporna dejstva - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Na proizvodnih zemljiščih (med katera sodijo tudi vinogradi) ne velja tako stroga ureditev glede varnosti na delovnem mestu. V okoliščinah konkretnega primera je še manj sprejemljiva razlaga sodišča prve stopnje, da bi moral delodajalec "predmetno luknjo oz. kotanjo v katero je stopil tožnik in se telesno poškodoval ustrezno označiti" oziroma očitek o tem, da zavarovanec toženke "več kot mesec dni" ni pokosil trave v vinogradu. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne pomeni nič drugega kot če bi zakonodajalec zapisal:"V vinogradih mora biti trava pokošena tako, da se vidi vsaka neravnina. Če neravnina sega do višine gležnja in je velika kot stopalo odraslega človeka, jo je potrebno izravnati ali vidno označiti.". Kriteriji za vzpostavitev takšnega dolžnostnega ravnanja pa morajo biti objektivizirani in sicer morajo upoštevati potrebo po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnost drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil, pa tudi predvidljivost nastanka škode. Za dela, ki se odvijajo v naravnem okolju, torej okolju, ki ga ne ustvari delodajalec, ne morejo veljati tako strogi pogoji, ker delodajalec teh zunanjih, od njegove volje praviloma neodvisnih vplivov, ne more povsem nadzorovati.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.
ZPP člen 154, 154/2. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/4, 300.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - manjkajoča trditvena podlaga - predložitev dokaza - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ravnanje z nepopolno vlogo - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi
Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP za primer, ko prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, določa, da se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal. Ta določba pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato treba razlagati ozko. Uporabi se le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi prav zaradi nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja zahtevek za njeno ugotovitev. Načelo uspeha, ki sicer velja v pravdi, je torej prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov.
odločanje brez razpisa naroka - pogoji za izdajo - nesporno dejansko stanje - zahteva za izvedbo naroka - nedovoljene pritožbene novote - nekrivdni razlog za kasnejše predlaganje drugega dokaza
Toženka ne izkaže, zakaj iz opravičljivih razlogov, to je razlogov, ki niso posledica njene procesne neskrbnosti, predmetnega ni zatrjevala, predložila in predlagala do izdaje izpodbijane sodbe, ampak je navedeno storila šele v pritožbi zoper sodbo, kar je posledično prepozno in neupoštevno. Od zadnjega dogodka dne 18.2.2021 je imela po presoji pritožbenega sodišča do izdaje sodbe z dne 25.2.2021 na voljo povsem dovolj časa, da bi, če bi ravnala z zadostno procesno skrbnostjo, ki se od stranke pričakuje, lahko vse navedeno uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje. Omenjenih trditev in dokazov, ki jih podaja šele v pritožbi zoper sodbo, zato pritožbeno sodišče kot neupoštevnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
Predpostavke za uporabo 488. člena ZPP so le nespornost dejanskega stanja in okoliščini, da ni drugih ovir za izdajo sodbe in da stranka naroka ni zahtevala. Izdaja sodbe po 488. členu ZPP je možna kadarkoli v postopku na prvi stopnji sojenja, če nastopi pogoj nespornega dejanskega stanja. Takšno stanje je bilo podano, saj toženka nobenega konkretno zatrjevanega dejstva s strani tožnice kljub pozivu ni prerekala. Ob tem je zmotno stališče toženke, da je prišlo do prekluzije in da bi morala biti o nastopu prekluzije toženka posebej opozorjena. Toženkin ugovor zoper sklep o izvršbi je bil glede zatrjevanih dejstev s strani tožnice povsem prazen (op. pavšalno nasprotovanje, da terjatev po temelju in višini ni utemeljena, ne zadošča), pri čemer bi se toženka morala in mogla zavedati možnosti izdaje sodbe na podlagi 488. člena ZPP (op. zamudne sodbe, na možnost katere je stranko treba opozoriti, v zadevah iz izvršbe namreč ni mogoče izdati, je pa vsekakor mogoče izdati sodbo po 488. členu ZPP). Nasprotna stranka se v takšnem primeru mora brez vsakršnih dodatnih opozoril izreči do dopolnitve tožbe, če želi preprečiti izdajo sodbe po 488. členu ZPP, saj obstoji njena dolžnost izjaviti se do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, ki je razvidna že iz 7. in 212. člena ZPP, pri čemer je na tej podlagi nato omogočena uporaba 214. člena ZPP ter posledično 488. člena ZPP.
ZUPJS člen 10, 10/5, 10/6.. ZUP člen 7.. ZSVarPre člen 6, 6/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Sicer je pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar velja tudi za uveljavljanje višjih denarnih prejemkov zaradi zanikanja zunajzakonske skupnosti kot v predmetni zadevi, potrebno prvenstveno izhajati iz 1. odst. 6. člena ZSVarPre. Po cit. določbi ZSVarPre je vsakdo primarno po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati. Ker tožnikoma zakonske domneve o obstoju zunajzakonske skupnosti ob treh skupnih otrocih, čeprav zanje ne skrbita, prijavljenem v ločenem gospodinjstvu, na istem naslovu v istem stanovanju tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo izpodbiti, pritožba ne more biti uspešna.