neznatna škoda - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravljanje dejavnosti - zaloge
Začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z vsemi zalogami ne prestavlja neznatne škode, saj tožena stranka ne bi mogla izpolnjevati obveznosti upnikom, med katerimi sta tudi tožeči stranki.
postopek osebnega stečaja - pravno sredstvo - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje terjatev v stečaju - sklep o preizkusu terjatev - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - napotitev na tožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.
Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.
Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
kaznivo dejanje grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v obsodilni sodbi - izpovedba priče - dejanski in pravni razlogi sodbe - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - dokazna ocena - plačilo stroškov kazenskega postopka - izločitev dokazov
Res je tudi to, da je sodišče prve stopnje oprlo sodbo na izpovedbo priče D. D., ki ji je na glavni obravnavi predočalo vsebino uradnega zaznamka, ki so ga po razgovoru s pričo opravili policisti. To je smelo storiti, kajti uradni zaznamek ni bil sestavljen protipravno, temveč po zbranem obvestilu iz prvega odstavka 148. člena ZKP. Ker je posredi obvestilo, ki ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, ovir za njegovo uporabo v dokazne namene na glavni obravnavi ni bilo. Ključno je, da je bilo uporabljeno kot pomoč pri nastajanju pričine izpovedbe in ne na način, da bi njeno izpovedbo kakorkoli obšlo ali jo celo nadomestilo. Ker obseg dokazovanja ni sestavni del izreka sodbe, v katerem so odločilna dejstva opisana, manjkajoča navedba v razlogih sodbe o zaslišanju priče, za procesno pravilnost sodbe ni pomembna. Sploh tedaj, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja oškodovančev pooblaščenec, ker v zakonu niti kot sestavina obrazložitve sodbe iz sedmega odstavka 364. člena ZKP ni zahtevana. Pravilno ugotovljena odločilna dejstva in pravilno uporabljeno materialno pravo niso v razmerju vzroka in posledice temveč sta samostojna pogoja, ki vsak zase določata pravilnost sodbe. Pomeni, če niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva ali so bila ugotovljena zmotno, do uporabe prava, pravilne ali nepravilne ne more priti. Pride lahko le po popolno in pravilno ugotovljenih odločilnih dejstvih, ki še vedno niso zagotovilo, da bo v naslednjem koraku tudi pravo pravilno uporabljeno. Da bi sodišče prisodilo premoženjskopravni zahtevek upravičencu ni odvisno od obdolženčevega pripoznanja zahtevka temveč od vrste sodbe oziroma, če je obdolženega v sodbi spoznalo za krivega. Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja, da je vsebinski pogoj za prisojo premoženjskopravnega zahtevka upravičencu v kazenskem postopku, zadostnost podatkov. Ti prisojo premoženjskopravnega zahtevka omogočajo ali je ne omogočajo in je treba upravičenca napotiti na pravdo. Pomeni, da sodišče v zadnjem primeru ne odloča o neutemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka po sebi, temveč le o zmožnosti prisoje, kar ni isto.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.
zavrnitev predloga za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - aktivna legitimacija - upnik - zemljiška knjiga - pisna izdelava in vročitev sodbe - nedovoljene pritožbene novote
ZPP v drugem odstavku 324. člena določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe.
Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050057
ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - oprostilna sodba - ni dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nasilje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - izpovedba priče (oškodovanca) - podrejen položaj
Sodišče bi lahko, ko je dokazni postopek pokazal, da je družinska skupnost oziroma zunajzakonska zveza med obdolžencem in oškodovanko prenehala, opis kaznivega dejanja prilagodilo ugotovljenemu dejanskemu stanju z navedbo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, kaznivo dejanje pa kvalificiralo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. S tem v opis kaznivega dejanja ne bi nedovoljeno poseglo in obdolžencu ne bi ravnalo v škodo, saj bi dodalo tiste znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen zapora, in sicer do treh let, in še vedno bi bilo opisano isto ravnanje kot pred posegom.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes
V teoriji in sodni praksi ni nobenega dvoma o tem, da ekonomski interes ne zadošča za vključitev intervenienta v pravdo. Predlagateljica je navajala, da je njen pravni interes v tem, da bi v primeru zmage tožnice, le-ta prišla do lažjega poplačila blaga, ki ga je proizvedla in prodala tožnici, saj je tožnica njeno izvozno podjetje. S tem pa je izkazan zgolj ekonomski interes, ki za stransko intervencijo ne zadošča.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3, 244.. ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 80/5, 81.. ZPP člen 4, 8.. URS člen 51.. ZPacP člen 3.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.
neplačilo sodne takse - ugovor se šteje za umaknjen
Ker dolžnica predpisane sodne takse ni plačala in ker pritožbeno ni sporno, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžniku je bilo pisanje vročeno s fikcijo vročitve 6. 3. 2021. Rok za vložitev pritožbe se je iztekel 15. 3. 2021, dolžnik pa je pritožbo vložil 16. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
izvedensko mnenje - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Ker je bilo izkazano, da je tožeča stranka v spornem obdobju opravljala tudi težja fizična dela, česar ji zdravstveno stanje ni dopuščalo, je sodišče pravilno ugotovilo njeno nezmožnost za delo vse do premestitve 15. 12. 2019. Obveznost delodajalca organizirati delo, res ni predmet tega socialnega spora, zato je brezpredmetno razlogovanje, kaj bi delodajalec moral zagotoviti tožeči stranki. To je podvrženo raznim prekrškovnim sankacijam po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Bistveno je, da tožeči stranki niso bile priznane stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1. ZDDV-1 člen 36. ZST-1 člen 16.
stroški postopka - stroški zastopanja po odvetniku - uporaba odvetniške tarife - odvetniška tarifa - odvetniška storitev - izdatki - odvetniški stroški - obračun davka na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - sprememba vrednosti točke - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - višina sodne takse
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje DDV odmeriti tudi od materialnih stroškov. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Po 2. členu OT so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, če je odvetnik davčni zavezanec v Sloveniji. Odvetniške stroške je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Odvetnik mora obračunati DDV od davčne osnove, določene v skladu s 36. členom ZDDV-1, kar pomeni, da se vanjo vštevajo tudi izdatki, potrebni za izvršitev dela, torej tudi materialni stroški, do katerih je upravičen v skladu s 17. členom ZOdv.
O prekoračitvi tožbenega zahtevka govori določilo 357. člena ZPP. Kadar sodišče prekorači tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje, če je taka prekoračitev uveljavljena v pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi in po potrebi vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prekoračitev toženega zahtevka predstavlja absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, četudi med kršitvami iz drugega odstavka 339. člena ZPP ni izrecno našteta. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo brez pravne podlage, saj prekoračitve tožbenega zahtevka ni mogoče odpraviti ob sklicevanju na 343.a člena ZPP, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
neupravičena pridobitev - gradbena dela - realni dolžnik - maksimalna hipoteka - plačilo za opravljena dela - ugovor pasivne legitimacije - zavrnitev tožbenega zahtevka
Pravilna pa je tudi prvostopenjska pravna presoja, da tožnica plačila za na toženkinem objektu opravljena gradbena dela od nje ne more terjati niti na osnovi določb o neupravičeni pridobitvi.
ZPP člen 116, 120.. OZ člen 6, 6/2.. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 16.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - obstoj upravičenega razloga za zamudo
Sodišče je imelo vso podlago za zaključek, da pri pooblaščencu tožeče stranke ni obstajal upravičen vzrok, ki predstavlja opravičljivo oviro za stranko pri izvedbi določenega procesnega dejanja. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče le, če je zamudo povzročil dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko in ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
V danem primeru bolezen pooblaščenca tožeče stranke ni upravičen vzrok za zamudo pritožbenega roka in bi glede na dejstvo, da je z blažjimi simptomi zbolel šele 21. dan pritožbenega roka, lahko pritožbo do pričetka bolezni že vložil ali pa bi lahko zaradi bolezni pooblaščenca, tožeča stranka poiskala drugega pooblaščenca za vložitev tožbe.
Zgolj hipotetična možnost oziroma ugibanje zagovornika, da bi oškodovana družba zato, ker ji je obdolženec povrnil škodo, predlog za njegov kazenski pregon lahko umaknila, pa ne omogoča oziroma dopušča razlage, da je s tem odpadla zakonita podlaga (torej potrebni predlog oškodovanca) za kazenski pregon obdolženca.
Obdolženčeva obsežna predkaznovanost, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, po pravilnih razlogih izpodbijane sodbe ne daje utemeljene podlage za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave.
predmet izvršbe - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - neločljiva povezanost - neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.
V nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika.
sporni predmet - določitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - stvarna pristojnost - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
Sodišče prve stopnje je obširno, skrbno in pravilno obrazložilo, da četudi tožnica z dajatvenim zahtevkom zahteva le plačilo 100 EUR, pa z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da obstaja njena pravica do odškodnine zaradi izbrisa vseh njenih obveznic, kar tožnica sama ocenjuje na 45.400 EUR (454 obveznic, vsaka v nominalni vrednosti 100 EUR). Tem razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodišče prve stopnje je zelo podrobno analiziralo tudi sodno prakso in pojasnilo, zakaj je treba določiti vrednost spornega predmeta tudi za vmesne ugotovitvene zahtevke; pritožba nobenega teh razlogov sodišča prve stopnje ne napada s konkretiziranimi argumenti, temveč le pavšalno in vsebinsko prazno navrže, »da ni res,« da je vrednost spornega predmeta dvakrat 45.400 EUR.