redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Ker delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge (VIII Ips 110/2017), obravnavana odpoved ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker se kasnejša prerazporeditev tožnikovih nalog zunanjim izvajalcem (servisna ekipa matične družbe B.) ne prekriva povsem z navedbo vsebine reorganizacije iz odpovedi, kjer je navedeno, da bo v okviru prve faze reorganizacije delo tožnika v celoti prevzel A.A. Že zgolj zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu in prenos tožnikovih nalog na druge osebe, ne glede na konkretni način razdelitve teh nalog, pomeni spremembo organizacije dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.
prošnja za podaljšanje roka - nepravočasnost predloga - sodni rok
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije. Ugotovilo je, da predlog ni bil podan pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00049685
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 56, 267, 268. SPZ člen 40, 60.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - izročitev premičnine - rubež premičnin - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - razpolagalna sposobnost - omejitev razpolaganja
Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje v postopku, v katerem odloča o utemeljenosti zahtevka na vrnitev premičnin (po tem, ko je stečajni upravitelj uresničil odstopno pravico iz 267. člena ZFPPIPP in je Prodajna pogodba v skladu s prvim odstavkom 268. člena ZFPPIPP z dnem pravnomočnosti sklepa, s katerim je dalo sodišče soglasje k uresničitvi odstopne pravice, razvezana), dolžno opraviti vsebinsko presojo, ali sporna pogodba v skladu z dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP1 predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. V obravnavani zadevi je namreč Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s četrtim odstavkom 267. člena FPPIPP2 s sklepom St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 dalo (le) soglasje upravitelju k uresničitvi odstopne pravice in ni odločalo o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pa pomeni, da ima ta sklep pravni učinek samo za stranke postopka insolventnosti (primerjaj 56. člen ZFPPIPP), saj so le slednje imele možnost sodelovati v postopku in se le nanje raztezajo učinki pravnomočnosti. Nenazadnje to potrjuje tudi priložena odločba VSL Cst 128/2019 z dne 27. 3. 2019 (priloga A5), iz katere izhaja, da zato, ker toženka ni stranka stečajnega postopka nad tožnico, njena pritožba zoper sklep St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 ni dovoljena (primerjaj prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker se torej na toženko ne morejo raztezati učinki pravnomočnosti citiranega sklepa stečajnega sodišča, se nanjo (brez vsebinske presoje pravdnega sodišča) tudi ne morejo raztezati pravne posledice iz 268. člena ZFPPIPP. Pritožnica pozablja, da za pridobitev lastninske pravice na premičnini zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo iz 40. člena SPZ velja tako za nepremičnine, kot tudi premičnine. V skladu s to zakonsko določbo se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, zahteva pa se tudi razpolagalna sposobnost prenosnika. Ker je bila razpolagalna sposobnost tožnice v trenutku sklenitve Prodajne pogodbe in izročitve premičnin v posest zaradi rubeža določenih premičnin omejena, slednja svoje obveznosti, da kot prodajalka na kupca veljavno prenese lastninsko pravico na vseh premičninah, ni mogla v celoti izpolniti.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost predrugačiti pravdno gradivo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12a, 12a/6, 12b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nezmožnost plačila taks - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodnih taks
Neutemeljene so pritožbe navedbe, da imajo obveznosti tožene stranke do tožeče stranke in odvetnika prednost do plačila pred obveznostjo plačila sodne takse, saj za kaj takega ni nobene zakonske podlage. Plačilo sodne takse je namreč obveznost taksnega zavezanca kot vse ostale njegove obveznosti do drugih upnikov, zato je tudi sodno takso taksni zavezanec dolžan plačati v višini in rokih kot to izhaja iz plačilnega naloga, s katerim je odmerjena, razen če ne doseže oprostitve, odloga ali obročnega plačila.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZPP člen 165, 165/1.
odpovedni rok - spor o prenehanju delovnega razmerja - stroški postopka
Spor o odpovednem roku (o njegovi dolžini in s tem o obstoju delovnega razmerja v času odpovednega roka) je spor o prenehanju delovnega razmerja.
Peti odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da v sporu o prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedene določbe ZDSS-1 pravilno odločilo, da toženka sama krije svoje stroške. Presoji, da tožnica svojih procesnih pravic ni zlorabljala, toženka v pritožbi niti ne oporeka.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse.Pri presoji pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 21, 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti - vlaganja v posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - stvarnopravne posledice vlaganj - načelo superficies solo cedit - vlaganja v nepremičnino - večvrednost nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - dogovor o nastanku solastnine - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem - nova stvar - pomoč sorodnikov - darilo, dano zakoncu
V sodni praksi je bila uveljavljena rešitev, da je nepremično posebno premoženje enega od zakoncev na podlagi določb ZTLR izgubilo svojo naravo, kadar so vlaganja in skupno delo zakoncev identiteto (stanje in vrednost) nepremičnine spremenila v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar - graditelj je torej stvarnopravna upravičenja pridobil s pomembnimi vlaganji. SPZ je, drugače kot ZTLR, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit: prirast (vlaganje zakonca v posebno premoženje drugega zakonca) pripade tistemu zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, zaradi česar stvarnopravne pravice s pomembnimi vlaganji ni mogoče pridobiti. Skupno premoženje v tem primeru predstavlja terjatev do posebnega premoženja v višini vlaganj iz skupnih sredstev v času trajanja zakonske zveze. Lahko pa stvarnopravne učinke med zakoncema ustvarja sklenjen dogovor, na podlagi katerega je na nepremičnini nastala solastnina.
Če je med strankama obstajal dogovor v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ, je tožnica na spornih nepremičninah stvarnopravno upravičenje pridobila na tej podlagi. Če do sklenitve dogovora z vsebino v smislu določbe 48. člena SPZ ni prišlo in je toženec (le) soglašal s tožničinim vlaganjem, pa je potrebno odločiti o utemeljenosti zahtevka za vrnitev vlaganj po 59. členu ZZZDR. V tem primeru je treba oceniti večvrednost sporne nepremičnine zaradi del in plačil v času zunajzakonske skupnosti, nato pa ugotoviti deleže pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
Po stališču sodne prakse se bistveno višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odražajo v večjem solastniškem deležu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbene obveznosti
Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni izvedenih dokazov, na podlagi katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik dne 14. 2. 2020 verbalno in fizično napadel sodelavca. Pravilno je presodilo, da je tožnik kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar mu je toženka očitala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 3. 2020 (krivdni razlog; 3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), podani po pisnem opozorilo, kot ga določa prvi odstavek 85. člena ZDR-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - podatki davčnega zavezanca - predložitev neresničnih podatkov - zakonska domneva - trditveno breme
Ker gre za zakonsko domnevo je na dolžnici trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je davčnemu organu dala resnične, pravilne in popolne podatke in kateri podatki so to bili (za razliko od tistih, ki izhajajo iz davčne odločbe).
ZD člen 40, 133, 133/1, 138, 138/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - priznanje pravne veljavnosti oporoke - nujni dedič - nujni delež - podpis zapisnika zapuščinske obravnave - odpoved dediščini - uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku - javna listina
Iz zapisnika povsem jasno izhaja, da pritožnik na obravnavi nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Z izjavo, da priznava oporoko in ne uveljavlja ničesar, se je dejansko odpovedal dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Izjave o odpovedi dediščini (ali o sprejemu dediščine) ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1. ZDDV-1 člen 36. ZST-1 člen 16.
stroški postopka - stroški zastopanja po odvetniku - uporaba odvetniške tarife - odvetniška tarifa - odvetniška storitev - izdatki - odvetniški stroški - obračun davka na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - sprememba vrednosti točke - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - višina sodne takse
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje DDV odmeriti tudi od materialnih stroškov. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Po 2. členu OT so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, če je odvetnik davčni zavezanec v Sloveniji. Odvetniške stroške je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Odvetnik mora obračunati DDV od davčne osnove, določene v skladu s 36. členom ZDDV-1, kar pomeni, da se vanjo vštevajo tudi izdatki, potrebni za izvršitev dela, torej tudi materialni stroški, do katerih je upravičen v skladu s 17. členom ZOdv.
ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 154, 154/1, 319, 319/1, 394, 394-10, 396, 396/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti - objektivni rok - tek roka - zadržanje teka roka - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - stroški postopka - potrebni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da prekinitev teka rokov po ZZUSUDJZ na tek objektivnega petletnega roka ni vplivala.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - napačna vročitev - vročilnica - javna listina - izpodbijanje vročilnice - trditveno in dokazno breme - neizvedba dokaza - nedovoljenost informativnih dokazov
Ker dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zamude ni zatrjeval, oziroma ji je celo nasprotoval, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso podani. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za ugovor zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi je uveljavljanje napake sodišča), to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožba), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki temu bremenu ni zadostil. Ob tem, ko se v spisu nahaja vročilnica, ki dokazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku osebno, na njegovem naslovu, le s trditvami o prevzemu pošiljke s strani tretje osebe, ki se nahaja na drugem naslovu, temu bremenu ni zadostil. In ker že njegove trditve o napačni vročitvi niso bile celovito konkretizirane, da bi vzbudile dvom v vročilnico, tudi izvedba predlaganih zaslišanj v zvezi z zatrjevanim napačnim prevzemom pošiljke ni bila potrebna. Z njihovo izvedbo namreč dopolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage ne bi bilo mogoče, saj informativni dokaz, ki bi bil šele podlaga na podajo relevantnih trditev, ni dovoljen.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni izpolnjen že objektivni pogoj, ki je eden izmed kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, posledično pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - individualizacija denarne odškodnine - enotna sodna praksa - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je utrpel poškodbe glave (krvavitev v možganih in pretres ter zlom nosni kosti in rana na čelu) ter poškodbe rok in sicer zlom desne podlahtnice, zlom 4. in 5. dlančnice leve roke in večkomadni zlom končnega členka palca leve roke in še zlom 9. in 10. rebra na desni strani in udarnino obeh pljučnih kril (tč. 8. obrazložitve). Poškodba glave je bila ocenjena kot „kompleksna“ in povzetek le bistvenih okoliščin, ki sodijo v odločilna dejstva za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine (zdravljenje je trajalo 33 mesecev, od tega 36 dni hospitaliziran, 9 dni hude telesne bolečine, 3 tedne srednje hude, 4 mesece lahke, občasne in srednje lahke do konca zdravljenja, trajne bolečine zaradi glavobolov pri fizičnih obremenitvah ali obremenitvah vida, sluha ali pri mentorskem delu – podrobno v tč. 11 obrazložitve) utemeljujejo denarno odmero v znesku 45.000,00 €. Posledice škodnega dogodka so pri tožniku trajne in sicer tako glede poškodbe glave (pokontuzijski sindrom, zato ima težave s spominom, koncentracijo, pozornostjo, je razdražljiv, občasno agresiven ima obdobja depresije in pogoste glavobole) kot glede rok, saj ima trajne organske in funkcionalne posledice v predelu desnega zapestja, katerega gibljivost je v primerjavi z levim omejena na 40%, ter poškodovane palec leve roke in 4. ter 5. dlančnico leve roke, zaradi česar ne zmore več opravljati dela, s katerim se je preživljal (reševalec), opustiti je moral vrsto športnih aktivnosti, zaradi tega pa občasno trpi blage do zmerne duševne bolečine (podrobneje v tč. 18. obrazložitve). Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 94.500,00 € (tč. 20. obrazložitve). V septembru 2020 je bila neto plača na zaposlenega v gospodarstvu 1.169,52 €, kar torej pomeni, da je tožniku bilo prisojenih 80 povprečnih plač.
izvršilni stroški - stroški opomina - potrebni stroški za izvršbo
Upnik se utemeljeno sklicuje na njegovo pojasnilo v vlogi z dne 2. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je bil strošek opomina potreben po petem odstavku 38. člena ZIZ, kajti do prejema opomina dolžnik ni vedel, da ga upnik terja za plačilo parkirnine. S tem je dal upnik dolžniku možnost, da prostovoljno poravna obveznost brez sodne intervencije, kar pomeni tudi brez dodatnih stroškov izterjave.
predmet izvršbe - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - neločljiva povezanost - neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.
V nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika.