CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048046
ZPP člen 5, 13, 206, 206/1-1. SPZ člen 99, 262. URS člen 22, 23, 25.
stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - sklenitev pogodbe - prenehanje stavbne pravice - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pravna podlaga - nesporna dejstva - prekinitev pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do informacije - vročitev predloga v izjavo - diskrecijska pravica sodišča - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na trditveno in dokazno podlago med pravdnimi strankami nista sporna obstoj in ustanovitev stavbne pravice, prav tako ni sporna veljavnost pogodb na podlagi katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Predmet presoje v tej pravdi je zgolj ugotavljanje dejstev, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji prekoračila dogovorjen obseg stavbne pravice oziroma, ali je s takšnimi ravnanji vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Med pravdnimi strankami pravna podlaga, od katere sta odvisna obstoj in vsebina stavbne pravice oziroma pravnega razmerja nastalega med pravdnimi strankami, v tej pravdi ni sporna, zato slednje ne more predstavljati predhodnega pravnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse.Pri presoji pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 126, 126/2.. ZPP člen 2, 7, 8, 212, 236, 286, 286/1.. OZ člen 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo
Na podlagi ugotovitve, da so bile pogodbe o zaposlitvi sočasno odpovedane več zaposlenim, zoper katere je tožena stranka vložila odškodninske tožbe, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila (sicer morda načrtovana) reorganizacija le navidezen razlog za podajo izpodbijane odpovedi.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost predrugačiti pravdno gradivo.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Presplošne navedbe onemogočajo ugotovitev na katere dneve in s čim je bil tožnici kršen počitek. Tudi ni pravilno ob izostanku določnih trditev, zgolj na podlagi izpovedi prič in tožnice, sprejeti zaključka o kršenem tedenskem počitku.
vnaprejšnja dokazna ocena - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja - gradbena pogodba - nujna nepredvidena dela
Pritožba povzema določene dele izpovedbe nadzornice ter glede njih podaja svoj zaključek. S tem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ni moč govoriti o kršitvi pravice do dokazovanja ali vnaprejšnji dokazni oceni.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 399, 399/1, 402, 402/1, 402/1-2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zamolčanje podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - teža kršitve
Glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera in sicer predvsem dejstvo, da je dolžnik upraviteljici takoj po začetku stečajnega postopka razkril podatke o sporni terjatvi in dejstvo, da so tudi po oceni upraviteljice utemeljene dolžnikove navedbe, da je navedena terjatev v večjem delu neizterljiva, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno sklepanje sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti zmotno. Stopnja vrednostnega očitka dolžnikove kršitve ni tako intenzivna, da bi dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru samo zato, ker je podatke o navedeni terjatvi upraviteljici sporočil po začetku stečajnega postopka, utemeljevalo dolžnikovo nepoštenost in nevestnost do take mere, da bi bil ugovor za odpust obveznosti zaradi navedene opustitve utemeljen oziroma da ne bi bil izpolnjen namen odpusta obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ker ni šlo za kolektivni odpust, toženka v sami odpovedi ni bila dolžna opisati izbiro presežne delavke. Te okoliščine so postale predmet raziskovanja le zaradi ugovora tožnice, da je bila diskriminirana zaradi zdravstvenega stanja, česar pa sodišče ni ugotovilo.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Na splošno ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo oziroma nalogo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu je nalogo odredil oziroma ukazal, ne zadošča za presojo, da je njegov zahtevek za izplačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka utemeljen. Poleg tega delo oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka vojaka na mednarodni misiji.
pogodba o poslovnem sodelovanju - sporazumno prenehanje - prevara - odškodninska odgovornost - neobstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je zatrjevala, da naj bi tožena stranka s prevaro dosegla sporazumno prekinitev Pogodbe. Torej naj bi zaradi prevare predčasno prenehal veljati dogovor, da bo tožena stranka za tožečo stranko opravljala optometristične storitve, tožeča stranka pa ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Da bi tožeči stranki nastala kakšna škoda zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja Pogodbe, iz trditev tožeče stranke ne izhaja. Škoda, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka, ni v vzročni zvezi s prenehanjem Pogodbe.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZPP člen 165, 165/1.
odpovedni rok - spor o prenehanju delovnega razmerja - stroški postopka
Spor o odpovednem roku (o njegovi dolžini in s tem o obstoju delovnega razmerja v času odpovednega roka) je spor o prenehanju delovnega razmerja.
Peti odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da v sporu o prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedene določbe ZDSS-1 pravilno odločilo, da toženka sama krije svoje stroške. Presoji, da tožnica svojih procesnih pravic ni zlorabljala, toženka v pritožbi niti ne oporeka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.
pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prijava ločitvene pravice - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prenehanje terjatve
Ker se skladno s četrtim odstavkom 280. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku, pritožnik s trditvami o prenehanju ločitvene pravice v posledici prenehanja terjatve, na kateri ločitvena pravica obstoji, v predmetnem pritožbenem postopku ne more uspeti.
ZGD-1 člen 57, 390, 395, 395/3, 399, 399/1, 401, 401/1, 401/1-1, 401/1-2, 522. ZRev-2 člen 3, 3-33, 39, 39/1, 44.
ničnost skupščinskih sklepov - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost letnega poročila - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - povečanje osnovnega kapitala - sklepanje škodljivih poslov - revidiranje - imenovanje revizorja - letno poročilo družbe - knjigovodske listine - računovodski standardi - sklep o uporabi bilančnega dobička - ekonomska nujnost zadržanja dobička - pogodbena zaveza - financiranje družbe - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - smiselna uporaba
Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna.
Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila.
Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov.
Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nujnost za zadržanje dobička ne zamejuje zgolj do časovne točke, ki ga še zajema izkaz poslovnega izida, v katerem je prikazan tudi bilančni dobiček.
Sklep, da se družbenikom ne deli minimalna 4% dividenda, ni izpodbojen glede na okoliščino, da je bila družba še v preteklem letu tik pred uvedbo stečajnega postopka in je v okviru sprememb kreditnih pogodb dala zavezo, da ne bo delila dividend.
umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - soglasje k umiku tožbe - odločitev o pravdnih stroških - naložitev plačila pravdnih stroškov - tožena stranka
Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo dejstvo, da toženka, ko je podala soglasje k umiku tožbe, ni prerekala zatrjevanega dejstva s strani tožnika, da je zahtevek izpolnila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Ker delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge (VIII Ips 110/2017), obravnavana odpoved ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker se kasnejša prerazporeditev tožnikovih nalog zunanjim izvajalcem (servisna ekipa matične družbe B.) ne prekriva povsem z navedbo vsebine reorganizacije iz odpovedi, kjer je navedeno, da bo v okviru prve faze reorganizacije delo tožnika v celoti prevzel A.A. Že zgolj zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu in prenos tožnikovih nalog na druge osebe, ne glede na konkretni način razdelitve teh nalog, pomeni spremembo organizacije dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi določbe četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 zavrnilo tožnikove navedbe, da bi morala pogodba o zaposlitvi trajati vsaj do izteka poskusnega dela, saj lahko skladno z navedeno zakonsko določbo, delodajalec delavcu, ki ne ustreza njegovim pričakovanjem, pogodbo o zaposlitvi odpove že med trajanjem poskusnega dela.
Tožena stranka je dokazala, da je bil tožnik tisti, ki je v času od 3. 1. 2020 do 4. 2. 2020 protipravno odtujil 21 manjkajočih stolov B. črne barve v lasti tožene stranke v skupni vrednosti 19.189,38 EUR in jih prodajal po ceni 400,00 EUR za stol, kar predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.