KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048868
KZ-1 člen 206, 206/1. ZKP člen 148, 148/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 19, 29, 35.
kaznivo dejanje ropa - rop - pravica do molka - zagovor - dokazna ocena zagovora - utemeljen sum - pravica do zasebnosti - nedotakljivost stanovanja - varstvo osebne svobode - pripor - gibanje oseb
Prvostopno sodišče ni zagrešilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in tudi ne iz tretjega odstavka 5. člena ZKP, saj ni kršilo obdolženčevih pravico do molka iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, kar v pritožbi uveljavlja obdolženčev zagovornik, smiselno pa tudi obdolženec. Dokazna ocena obdolženčevega zagovora, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče namreč ne posega v obdolženčevo pravico do molka in tudi z navedbami, s katerimi je prvostopno sodišče podkrepilo svoje zaključke ni kršilo obdolženčeve pravice do molka.
Če pritožba ni vložena v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, jo sodišče zavrže brez pozivanja k dopolnitvi. Vendar je to možno le, če je v pravnem pouku stranka na to opozorjena.
V ugotovljenih dejanskih okoliščinah, ko ima tožena stranka redne mesečne prihodke skoraj 1.100,00 EUR, stanje na TRR v času odločanja 2.377,00 EUR, kar pomeni, da je res porabila večino izrednih prihodkov, utemeljeno ne le obročno plačilo nezmanjšane sodne takse, temveč tudi delna oprostitev skupnega zneska in posledično obrokov za polovico.
zavrženje pritožbe - prekinitev izvršbe - začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo
Izpodbijani sklep ne posega v pravno zavarovane interese drugega dolžnika. Če meni, da bi moral biti prekinjen izvršilni postopek tudi zoper njega in ne le zoper prvo dolžnico, tega ne more doseči z vloženo pritožbo.
videz nepristranskosti sojenja - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - objektivna nepristranskost sojenja - razlogi za prenos pristojnosti - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča
Sodišče mora namreč poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja, kar pomeni, da je nepristranskost sodnikov potrebno ocenjevati tudi po tem, kako lahko pristranskost ali nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča.
SZ-1 člen 26. SPZ člen 119. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 7.
terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad - sprememba višine - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - posel rednega upravljanja - sklep etažnih lastnikov - zbor etažnih lastnikov - zapisnik
Etažni lastniki lahko v načrtu vzdrževanja iz 26. člena SZ-1 določijo višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad, kot je določen s podzakonskim predpisom iz 119. člena SPZ, in sicer glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in glede na načrt vzdrževanja.
Sklep o povišanju vplačil v rezervni sklad ne more biti sprejet samostojno. Sklep o povišanju vplačil v rezervni sklad ni bil veljavno sprejet, ker ni bil sprejet tudi načrt vzdrževanja večstanovanjske hiše.
Pri upravljanju večstanovanjskih stavb je potreben red in dosledno spoštovanje predpisov, tudi kar se tiče vsebine in oblike zapisnikov s sklepi etažnih lastnikov. Za sporni zapisnik dejansko to ne velja, ker iz njega ni razvidno, da so etažni lastniki o načrtu vzdrževanja, ki se nanaša na obnovo fasade, glasovali, niti ni razvidno, kateri od prisotnih lastnikov so za predlagane sklepe glasovali in s kakšno večino naj bi bil sklep sprejet.
Sodišče prve stopnje se je argumentirano opredelilo tudi o sorazmernosti in neogibni potrebnosti pripora, ko je nanizalo argumente v smeri, zakaj je moč samo s priporom kot najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom zagotavljati varnost življenja in zdravja oškodovancev. Tega zaključka pritožnik ne more spodnesti z naziranjem v tretjem odstavku druge strani pritožbe, češ da bosta varnost, življenje in zdravje oškodovancev ogrožena prav zato, ker država preganja storilce kaznivih dejanj, konkretno tiste, ki naj bi čez mejo spravljali ilegalne migrante.
Odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. To pomeni, da je pravdno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
Tožnik sicer neutemeljeno poudarja, da zgolj verbalno izzivanje ne pomeni soprispevka, ko hkrati zanemarja dejstvo, da se je tožnik tudi fizično lotil toženca s tem, ko je prislonil svoje čelo k toženčevemu in ga z roko stisnil za nadlaht. S tem je prestopil mejo zgolj verbalnega spora. Toženec pa je nato s pretirano fizično reakcijo oziroma dvema udarcema proti tožniku le temu povzročil hude poškodbe obraza. Ker je bila toženčeva reakcija v fizičnem smislu pretirana, je njegov delež odgovornosti večji kot tožnikov in znaša 70%.
Tožnik po ugotovitvah izvedenca ni utrpel trajnih posledic, zaradi katerih bi bile njegove splošne življenjske aktivnosti zmanjšane. Šlo je le za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v postavki o neugodnostih v času zdravljenja.
Tožnik je utrpel hud primarni strah, ki je trajal celoten čas dogodka, nato pa v nekaj minutah izzvenel. Tožnik je trpel tudi sekundarni strah, ki je bil precej intenziven v času hospitalizacije, to je tri dni, nato pa je intenzivnost upadala. V celoti je sekundarni strah trajal približno 2 meseca, kolikor je dejansko trajalo zdravljenje ugotovljenih poškodb. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova prisodilo odškodnino v znesku 2.800,00 EUR, kar je 2,4 povprečne mesečne neto plače.
državni tožilec - upravičeni tožilec - okrožno sodišče - generalno pooblastilo
Obtoženčev zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo državnega tožilca zavrže kot nedovoljeno, saj je pod pritožbo podpisan okrajni državni tožilec, ki tudi ni predložil nobenih dokazil, da gre v predmetnem primeru za eno od izjem, ki jih določa peti odstavek 21. člena ZDT-1. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da peti odstavek 21. člena ZDT-1 določa, da pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo tudi okrajni državni tožilci, a le v okviru pooblastil, ki jih za določene vrste zadev, za posamezno zadevo, za določene vrste procesnih dejanj ali za posamezno procesno dejanje, posebej določi vodja državnega tožilstva. Po ustaljeni sodni praksi (sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 49044/2013 z dne 21. 1. 2016 in Ips 34177/2012 z dne 12. 7. 2016) pa je zahtevi iz petega odstavka 21. člena ZDT-1 zadoščeno že z obstoječim generalnim pooblastilom vodje Okrožnega državnega tožilstva, ki je deponirano pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Materialni udeleženci imajo pravico do vlaganja pravnih sredstev zoper meritorno odločbo, ki se nanašajo na njihove pravice iz zapuščine. Pritožba razdedinjene hčerke zapustnice je dovoljena.
Vprašanje razdedinjenja je bilo v obravnavanem primeru kot predhodno vprašanje za izdajo sklepa o dedovanju pravnomočno rešeno v pravdi, zato zapuščinskega postopka ni mogoče več prekinjati. Vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo, s katero je ugotovljeno razdedinjenje dediča, ni razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.
stroški odgovora na ugovor - potrebni stroški za izvršbo
Sodišče prve stopnje je šele z neizpodbijano 2. točko izreka sklepa zavrnilo ugovor dolžnika v ostalem delu (kolikor ni bilo izkazanih plačil), da ni bil obrazložen, ker povzete trditve ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev. Upnik ob prejemu ugovora s pozivom ni imel zagotovila, da bo sodišče prve stopnje tako tudi odločilo, kot je kasneje, četudi mu je v dopisu zapisalo, da naj se omeji zgolj na zatrjevano plačilo dolžnika, do katerega je prišlo po vložitvi predloga za izvršbo ter predloži morebitne nasprotne dokaze, da trditve in dokazi o ostalih dejstvih glede obstoja terjatve v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne bodo upoštevani.
posojilo - plačilo v anuitetah - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - dogovor - pogodbene obresti - zakonske zamudne obresti
Dogovorjeno je bilo, da so v primeru rednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti pogodbene obresti že vključene v mesečne anuitete.
Vendar za primer zamude sodišče prve stopnje ni ugotovilo posebnega drugačnega dogovora o višjem plačilu obresti ali anuitet, zato veljajo v tem primeru (le) zakonske pravice pogodbenih strank o odstopu od pogodbe in o zakonskih zamudnih obrestih.
ZPP člen 19, 19/3, 22, 49, 52, 191, 191/1, 191/1-1, 274, 274/2, 339, 339/2, 339/2-4. OZ člen 178, 179, 186.
stvarna in krajevna pristojnost okrožnega sodišča - izbirna krajevna pristojnost - nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - predhodni preizkus tožbe - navadni materialni sosporniki - atrakcija pristojnosti - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - preklic izjave in opravičilo - solidarna odgovornost za škodo - nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice
V sodni praksi je zavzeto stališče, da za atrakcijo pristojnosti po 49. členu ZPP ni pogoj, da so toženci tudi enotni materialni sosporniki (196. člen ZPP), ampak zadošča, da gre za navadne materialne sospornike.
V primeru več krajevno ločenih, vendar povezanih dejanj, ki vodijo do nastanka škode, je upošteven kraj najpomembnejšega dejanja ali kraj zadnjega dejanja.
nasilje v družini - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - dokazni standard verjetnosti - hitri postopek - spolna zloraba mladoletnika - stiki med starši in otrokom - nadzorovani stiki - vzgojni zavod
Oba postopka sta hitra, postopek po ZPND še posebej, v obeh se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Zato sodišče izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva.
Mladoletni predlagatelj ima z nasprotnim udeležencem neposredni stik le vsakih 14 dni, ima pa tudi nadzorovane stike po telefonu. Ker so vsi stiki med mld. predlagateljem in nasprotnim udeležencem nadzorovani s strani strokovnih oseb zavoda in bi bili ob kakršnemkoli nasilju (fizičnem, verbalnem) prekinjeni, ni nobenega razloga, da bi se mld. predlagatelja ščitilo pred morebitnim nasiljem očeta.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VSL00049062
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-2. ZJU člen 129, 129/6. ZDR-1 člen 172, 172/3.
izvršilni naslov - sodna izvršba - javni uslužbenec - disciplinska odgovornost - denarna kazen - disciplinski ukrep denarne kazni - odločba delodajalca - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - nima lastnosti izvršilnega naslova - določenost v zakonu
Sklep o disciplinski odgovornosti oziroma izrečenem disciplinskem ukrepu javnemu uslužbencu ni izvršilni naslov za sodno izvršbo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2021) točka 2.
napoved pritožbe - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - vročitev plačilnega naloga taksnemu zavezancu - fikcija vročitve - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rok za plačilo sodne takse potekel 15. 2. 2021, je pravilna. Ker sodna taksa ni bila plačana do tega dneva, je sodišče prve stopnje moralo izdati sklep, s katerim se je napoved pritožbe štela za umaknjeno.
izvajanje starševske skrbi - stiki med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - ogroženost otroka - tehtanje pravic - korist mladoletnega otroka - sprememba bivališča - začasna ureditev razmerja - začasna ureditev stikov - sprememba ureditve stikov
Starša izvajata starševsko skrb sporazumno v skladu s koristjo otrok, če se ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD, ali na njuno željo mediatorji. Skladno s tretjim odstavkom 151. člena DZ o vprašanjih dnevnega življenja in o stalnem prebivališču otrok odloča nasprotna udeleženka, kateri sta bila otroka s sodno poravnano zaupana v vzgojo in varstvo, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na njun razvoj.
Nezmožnost staršev za dogovor glede izvajanja stikov povzroči nekonsistentnost, ker stiki niso urejeni, prične se rušiti odnos otrok z nerezidenčnim staršem, s tem pa je ogrožena osebnostna rast otroka.
Začasna odredba, kakršno je izdalo sodišče prve stopnje, je po vsebini odločitev sodišča o izvajanju starševske skrbi. Višje sodišče ugotavlja, da so izpolnjene predpostavke, za izdajo tovrstne začasne odredbe. Vprašanje izvajanja stikov lahko bistveno vpliva na otrokov razvoj. Pritrditi je treba nasprotni udeleženki, da sta otroka s tem, ko ju predlagatelj po končanem stiku, ki se z izdano začasno odredbo niso spremenili, pušča daleč stran od njunega bivališča, ogrožena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048046
ZPP člen 5, 13, 206, 206/1-1. SPZ člen 99, 262. URS člen 22, 23, 25.
stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - sklenitev pogodbe - prenehanje stavbne pravice - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pravna podlaga - nesporna dejstva - prekinitev pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do informacije - vročitev predloga v izjavo - diskrecijska pravica sodišča - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na trditveno in dokazno podlago med pravdnimi strankami nista sporna obstoj in ustanovitev stavbne pravice, prav tako ni sporna veljavnost pogodb na podlagi katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Predmet presoje v tej pravdi je zgolj ugotavljanje dejstev, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji prekoračila dogovorjen obseg stavbne pravice oziroma, ali je s takšnimi ravnanji vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Med pravdnimi strankami pravna podlaga, od katere sta odvisna obstoj in vsebina stavbne pravice oziroma pravnega razmerja nastalega med pravdnimi strankami, v tej pravdi ni sporna, zato slednje ne more predstavljati predhodnega pravnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.
preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba višine preživnine - dvofazni postopek - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - dohodki iz osebnih prejemkov - premoženje zavezanca - najemnina - možnost prodaje premoženja - porazdelitev preživninskega bremena - obseg stikov - vpliv stikov na preživninsko breme
Pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša je treba upoštevati dejstvo, komu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, saj gre za dodatno časovno in odgovornostno obremenitev, ki nima denarnega ekvivalenta. Končno je treba od dobljenega zneska preživnine, ki odpade na starša, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, odšteti stroške, ki jih ta starš krije neposredno v času, ko je otrok pri njem (na stiku), kar tožnik v pritožbi pravilno poudarja. Pri tem pa niso upoštevni prav vsi njegovi izdatki v zvezi z otrokom.