KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048409
KZ-1 člen 20, 20/2, 123, 123/1. ZKP člen 355, 355/2.
huda telesna poškodba - dokazna ocena - starejši mladoletnik
Oškodovancu prizadejane poškodbe na način, ki je razviden iz analize posnetka nadzornih kamer so nedvomno, kot pravilno nakazuje pritožba, plod takratnega nenadnega skupnega in usklajenega agresivnega ravnanja neznancev, ki se jim je spontano pridružil mld. G. G., saj je prav tako njihovo ravnanje privedlo do situacije, da je oškodovanec obležal na tleh hudo poškodovan. Zato ima prav pritožba, da sploh ni relevantno, kateri od aktivnih napadalcev, med katerimi je sicer bil tudi mld. G. G., konkretno je oškodovancu prizadejal z brcami v obraz take poškodbe. Bistveno namreč je, ali so vsi sodelujoči v napadu na oškodovanca v obravnavanem primeru, kot utemeljeno navaja pritožba, vsak na svoj način prispevali k izpolnitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki se je izkazalo s hudimi poškodbami na tleh ležečega oškodovanca.
Kadar delodajalec sprejme odločitev o disciplinski odgovornosti in odločbo vroči delavcu, je ta odločitev za delodajalca zavezujoča in za isto kršitev ne more delavcu še izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - obsojenec kot zavezanec za plačilo stroškov - ogroženost preživljanja prosilca - premoženjsko stanje prosilca
Ob upoštevanju premoženjskega stanja obsojenke, kot izhaja iz spisovnih podatkov, sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pogoji za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka za obsojeno S. V. niso podani, saj zaradi njihovega plačila tudi po oceni sodišča druge stopnje vzdrževanje obsojenke ne bo ogroženo.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Pri odvzemu premoženjske koristi in premoženjskopravnem zahtevku za dva povsem ločena kazenskopravna instituta, ki imata sicer podobni namen, to je odprava posledic kaznivega dejanja. Vendar je poglavitni namen ukrepa odvzema premoženjske koristi, da se na strani storilca kaznivega dejanja vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kakršno je obstajalo pred storitvijo kaznivega dejanja, medtem ko je bistvo premoženjskopravnega zahtevka, da se oškodovancu povrne vsa škoda, ki mu je nastala zaradi storjenega kaznivega dejanja.
padec na pohodni površini - poškodba zaradi padca na mokrih, spolzkih tleh - trgovski center - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - soprispevek oškodovanca - krivdna odškodninska odgovornost - pavšalne in neizkazane navedbe - substanciranje ugovornih trditev
Toženka niti v pritožbi ne obrazloži, zakaj naj bi bilo ravnanje tožnice, ko "je izstopila iz trgovskega centra na frekventnem vhodu/izhodu" in je bila "pred tremi meseci operirana na kolku", vzrok za njeno izključno krivdo oziroma 60% soprispevek k škodnemu dogodku, hkrati pa navaja, da tožničin način hoje le "izgleda kot šepanje", v zvezi s čemer je bilo tekom postopka na prvi stopnji ugotovljeno, da je to njen običajen način hoje. Posledično ni pritrditi pritožbi, da je "tožnica sama kriva za nastali škodni dogodek", niti toženka ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami o tožničinem 60% soprispevku. Sodišče prve stopnje namreč ne more odločati na podlagi pavšalnih navedb, ampak mora stranka, ki drugi očita izključno krivdo ali soprispevek za škodni dogodek, podati konkretne navedbe v tej smeri in jih tudi dokazno podpreti, česar pa toženka ni storila, zaradi česar je sodišče prve stopnje ugovor v tej smeri pravilno zavrnilo.
Domneva primernosti odpravnine v postopkih iztisnitve malih delničarjev, ki sledijo prevzemu družbe s strani glavnega delničarja, načeloma ni izpodbojna. Izpodbijanje domneve pa je dopustno, ko je zaradi ravnanj prevzemnika v postopku prevzema mogoče sklepati o nerealni ceni delnic, kot na primer pri zlorabah postopka s ponudbo, pri povezavah prevzemnika s sprejemniki prevzemne ponudbe in podobno.
misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku v času od 29. 4. 2015 do 31. 10. 2015 ni zagotovila pravice do tedenskega počitka, kot to določa 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr, je zmotna. Splošna ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu ga je odredil oziroma ukazal v času, ko je bil napoten na misijo na Kosovo, ne zadošča za presojo, da je utemeljen njegov zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka. Dela oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka pripadnika na mednarodni misiji.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 98, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - kriterij obrazloženosti - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo besedilo podane odpovedi z dne 24. 4. 2020, saj odpovedi tožnici ni podala zaradi ekonomske (poslovne) in organizacijske prilagoditve tožene stranke na epidemijo COVID-19, temveč je bila epidemija zgolj povod za to, da je poslovodstvo tožene stranke sprejelo ekonomske in kadrovske ukrepe namenjene ekonomski in organizacijski prilagoditvi, v tem okviru pa je sprejela kot enega od organizacijskih ukrepov tudi ukinitev delovnega mesta tožnice referent v projektni pisarni.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 6, 7, 16, 20, 23, 33, 33/1, 33/1-e, 33/1-f, 33/1-g. ZIZ člen 267, 279a, 279b.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - pogoji za izdajo - vpliv na izvršilni postopek
Nalog za zamrznitev bačnih računov dolžnka je upniku na voljo preden upnik v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse do izdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodne poravnave oziroma potem ko upnik v državi članici pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek.
Po presoji sodišča druge stopnje se postopek izvršbe v RS in postopek za izdajo zavarovanja v tujini medsebojno ne izključujeta, seveda vse do celotne izvršitve upnikovega zahtevka oziroma do zavrnilne odločitve o glavni stvari.
ZDR-1 člen 22, 25, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/5, 116, 116/1, 118.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1, 103, 104.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40, 40/1.. ZPP člen 286.. ZDR člen 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - nezakonitost odpovedi - sodna razveza
Tožnik v pritožbi utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da bi moral v tožbenem zahtevku natančneje navesti, na katero delo naj ga tožena stranka reintegrira v posledici nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na to, da tožnik ob postavitvi reintegracijskega zahtevka niti ni razpolagal z vsemi informacijami o tem, katera dela bi bila glede na veljaven akt o sistemizaciji pri toženi stranki zanj lahko ustrezna, je zahtevek pravilno oblikoval na način, da je zahteval poziv nazaj na delo na delovno mesto „samostojni analitik II“, oziroma na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe, usposobljenosti in delovni zmožnosti s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Takšen zahtevek ni nedoločen, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje, temveč edino možen. Od delavca ni utemeljeno pričakovati, da bo določil, za katero novo delo mora delodajalec z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi, saj ob razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi „oživi“ odpovedana pogodba o zaposlitvi in je dolžnost delodajalca, da tako nastalo situacijo zakonito razreši.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/6.. ZDR-1 člen 77.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - zamuda roka za odgovor na tožbo - pasivnost toženca
Pasivnost toženca, ki na pravilno vročeno tožbo ne odgovori, se šteje za priznanje dejanskih navedb v tožbi. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi tožnikovih navedb, da ga je toženec odjavil iz socialnih zavarovanj, ne da bi mu vročil odpoved in ne da bi potekel rok, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravilno presodilo, da je delovno razmerje prenehalo nezakonito - načine prenehanja delovnega razmerja določa ZDR-1 v 77. členu.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - zavrženje ugovora
Sodišče prve stopnje bi vložen ugovor moralo obravnavati kot nepopolno vlogo v smislu 76. člena ZKP. V skladu s 14. členom ZKP bi moralo obdolženca kot prava neveščo osebo seznaniti, da ga mag. Z. D., ki ga je obdolženec pooblastil za zagovor v predmetnem kazenskem postopku iz razlogov, ki jih je navedlo v 3. in 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne more zagovarjati. Obdolženca bi moralo pozvati, da ugovor v določenem mu roku osebno podpiše, s čimer bi odpravil pomanjkljivost vloženega ugovora. V skladu s 76. členom ZKP pa bi ga moralo še opozoriti, da v primeru, da ugovora v naloženem mu roku ne bo osebno podpisal, bo ta kot nepopoln zavržen.
Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - solastnina - izvedensko mnenje - vrednotenje izvedenskega mnenja - preizkus nasprotij in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju
Cenilec tudi mora upoštevati, da kupec že kot solastnik pridobi pravico, da nepremičnino uporablja. Življenjsko so utemeljeni le dodatni stroški, ki se nanašajo na morebitno potrebno preureditev nepremičnine glede uporabe in stroški sodnega postopka v zvezi z ureditvijo razmerij.
Če cenilec ocenjuje vrednost na podlagi metode dejanskih stroškov, mora te določno opredeliti in pojasniti njihovo utemeljenost tudi glede zmanjševanja vrednosti deleža. Če pa cenilec upošteva metodo tržnih primerjav pri določanju vrednosti celotne nepremičnine, pa se kaže kot primerno, da se tudi glede vrednosti polovičnega solastniškega deleža izvede tovrstna primerjava, za koliko so kupci na trgu pripravljeni plačati solastniški delež manj glede primerljive vrste nepremičnin.
začasni skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega skrbnika, in sicer v soglasju z A. A., ki je bil pripravljen prevzeti dolžnosti in naloge začasnega skrbnika. Slednji pa bo zastopal oziroma varoval pravice nasprotnega udeleženca v tem postopku na način, da mu bo pojasnil namen in potek postopka, prav tako ga bo zastopal v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v skladu z 59. členom ZNP-1, saj je sodišče presodilo, da je osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, treba postaviti začasnega skrbnika v skladu z 265. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).
vračilo plačane odškodnine - neupravičena obogatitev - tek zastaralnih rokov
Zaradi varstva denacionalizacijskega zavezanca oziroma njegovih dedičev smejo le-ti odškodnino zahtevati le od denacionalizacijskega zavezanca in se jih ne tiče, kdo je dejansko uporabljal nepremičnine. Čeprav je tako tožeča stranka morala plačati to odškodnino, pa to še ne pomeni, da ni bila s tem oškodovana (v razmerju do dedičev je imelo to oškodovanje podlago v zakonu, take podlage pa ni bilo v razmerju z dejanskimi uporabniki).
Terjatev tožeče stranke pa ni nastala že s pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe, takrat je nastala le obveznost tožeče stranke, da nepremičnine vrne denacionalizacijskemu upravičencu. Tožeči stranki tudi škoda v njenem premoženju ni nastala že z izdajo sodbe ali z njeno pravnomočnostjo, temveč šele takrat, ko sta tožnici plačali odškodnino.
spor majhne vrednosti - stroški postopka - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pisna pomota - poprava pisne pomote
Pravica stranke do tega, da popravi (nenamerno) pisno pomoto, ni časovno omejena (prim. z I Cp 1815/2020), pri čemer ne gre spregledati, da sodišče prve stopnje (v posledici pasivnosti tožene stranke) niti ni izvajalo glavne obravnave, kjer bi lahko tožečo stranko opozorilo na potencialno neskladnost oziroma nepravilnost tožbenega predloga. Dejstvo, da je imela tožeča stranka kvalificirano pooblaščenko, ni odločilno; pisna pomota se lahko zgodi tudi kvalificiranemu pooblaščencu.
Res je, kot pravi pritožnica v pritožbeni obrazložitvi, da zaveza sama po sebi ne zadostuje za preslepitev iz zakonskega opisa obravnavanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, vendar potem mora biti tudi tisto "nekaj več" iz konkretnega opisa dejanja obdolžencu dokazano.
Preslepljenost kot zmotna predstava ob izpolnitvi obveznosti ne more biti nedvomno ugotovljena, če tisti, konkretno B. T. pove, da je bil v obravnavanem obdobju s strani tistega, ki bi moral obveznosti izpolniti, konkretno obdolženega, že v času nastanka obveznosti obveščen, da so zašli v finančne težave. Tedaj je namreč možnost neizpolnitve obveznosti, kljub nasprotnim obljubam, objektivno navzoča in s tem vključena v predstavo, ki ne more biti ista kot v primeru, če priča B. T. o finančnih težavah gospodarske družbe M., d.o.o. ne bi ničesar vedel.
DZ člen 83, 83/3, 83/4, 83/5. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 57, 126.
postopek osebnega stečaja - skupno premoženje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - lastninska pravica tretjega - izločitvena pravica - zmotna uporaba materialnega prava
Zgoraj navedena določila 83. člena DZ se zato po logiki stvari (iz 22. člena ZFPPIPP) lahko uveljavijo le, kadar je kot lastnik na premoženju, ki naj bi bilo skupno premoženje, vknjižen stečajni dolžnik. Fikcije o prijavi terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic so določene v korist oseb, katerih položaj bi bil prizadet v stečajnem postopku, če se ne bi upoštevale. Temu so namenjena tudi navedena določila 83. člena DZ, ko bi bile sicer pravice zakoncev oziroma bivših zakoncev stečajnega dolžnika prizadete, če se ne bi upoštevale. Če upravitelj meni, da je stečajni dolžnik (so)lastnik premoženja, na katerem je kot lastnik vknjižen drugi zakonec oziroma bivši zakonec, tega ne more reševati stečajno sodišče. Ta vprašanja je treba rešiti v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ugotavljanje skupnega premoženja, ki je kontradiktoren in v katerem ima drugi, ki je vknjižen kot lastnik premoženja, možnost izjave o stališčih stečajnega upravitelja, ki jih pretrese pravdno sodišče, uveljaviti pa je mogoče tudi vsa pravna sredstva, ki so dopustna v pravdnem postopku. Postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku pa ni temu namenjen. 83. člen DZ je tako mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik, z njim se varujejo pravice drugega zakonca; zakon mu priznava polovični delež na premoženju, ki je skupno premoženje, lahko pa uveljavlja večji delež; če upravitelj polovični ali večji delež prereka, ga mora drugi uveljaviti v pravdnem postopku. Pritožba ima prav, da je razlaga, kot sta jo uporabila upravitelj in sodišče prve stopnje, neustavna, saj s sklepom o preizkusu terjatev, ki s stališča pritožnice niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in vse do prejema izpodbijanega sklepa v njem ni sodelovala (in tudi ni mogla sodelovati), ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico tretjega, ki sploh ni stranka tega postopka.