KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048790
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pogojna obsodba
Z izpodbijano sodbo je bila kršena obdolženčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (pravica do obrambe), ker je sodišče prve stopnje zavrnilo pravnorelevantna dokazna predloga, ki ju je predlagala obramba, razlogov za njuno zavrnitev pa ni ustrezno obrazložilo.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dvig denarnih sredstev
Sodišče prve stopnje je določbi 212. in 213. člena ZD uporabilo pravilno, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in ga je napotilo na pravdo.
začasna ureditev stikov - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši - ogroženost otroka
Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri predaji otrok, izpostavljenosti otrok konfliktov med starši, ne more biti razlog za začasno dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, terja pa ureditev stikov s sodno odločbo.
odpoved tožbenemu zahtevku - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - sodba na podlagi odpovedi - zavrnitev tožbenega zahtevka - ne bis in idem - skupno premoženje zakoncev - pravica do dostopa do sodišča
V primeru, ko sodišče meritorno odloči, da neko premoženje ne sodi v skupno premoženje zakoncev, odločanje o istem vprašanju ni več možno. Posledica odpovedi zahtevku je izdaja sodbe, s katero se tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi bi to pomenilo meritorno odločitev, da nepremičnina ID znak parcela 0000 28/2 ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Situacija ni primerljiva s situacijo, če tožnik ne bi vložil tožbe ali pa če bi tožbo umaknil. V obeh primerih bi namreč toženka lahko vložila tožbo na ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje zakoncev. Če pa bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, zaradi meritornosti odločitve in učinka ne bis in idem toženka takšne tožbe ne bi več mogla vložiti. Tožnikova odpoved zahtevku bi pomenila razpolaganje z zahtevkom, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj bi morebitno razpolaganje poseglo v pravico nasprotne stranke do dostopa do sodišča.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
zastaranje kazenskega pregona - nedosegljivost obdolženega - oprostilna sodba - dejansko stanje - mala tatvina
Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kazenski pregon, kljub temu da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v času med 9. 4. 2010 in 12. 4. 2010, še ni zastaral, saj je bil obdolženec vsaj od 19. 12. 2013 (ko ni bila uspešno realizirana njegova prisilna privedba na predobravnavni narok) pa do 4. 2. 2021 (ko je bil prijet) nedosegljiv za državne organe, zaradi česar zastaralni rok v tem času v skladu s tretjim odstavkom 91. člena KZ-1 ni tekel.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče nalogo za podajo izvedenskega mnenja zaupalo izvedenskemu organu kot celoti in določilo kakšne specialnosti naj bodo posamezniki v njegovi sestavi. Pritožba utemeljeno vztraja tudi pri tem, da je vsako nagrado po vseh postavkah potrebno ustrezno obrazložiti glede zahtevnosti mnenja, prispevek vsakega izvedenca in tudi samo odmero. Pritožba pravilno opozarja na to, da iz sklepa o odmerjeni nagradi in materialnih stroškov izhaja, da naj bi sodna izvedenca vsak posebej pregledala tožnika, da pa vse to iz samega mnenja ni razvidno, niti ni razvidna zahtevnost mnenja za vsakega sodnega izvedenca posebej. Naloga je bila s sklepom jasno določena in postavljeno enostavno vprašanje in ni bil potreben študij celotnega spisa in celotne dokumentacije, saj se relevantna dokumentacija nanaša na obdobje do dokončnosti odločbe, to je do 30. 9. 2019 in obsega do 200 strani. Enako velja za dodatno dokumentacijo, to je zdravstveni karton, ki je bil pribavljen le enkrat in ne obsega več kot 100 strani za ta postopek relevantne dokumentacije.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 18/, 18/3, 31.
plačilo institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - izročilna pogodba
Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B.B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti oziroma, da sta izročilni pogodbi določali le njuno obveznost v zagotavljanju materialnih dobrin in da je s tem izključena vsakršna denarna obveznost in sploh nastanitev v domu starejših. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. V nasprotju z namenom pogodbe bi bilo razumevanje, da se oskrba nanaša le na materialno oskrbo na domačem naslovu, ne pa tudi na plačevanje dela oskrbnine v domu starejših.
materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zakoniti dedič - nujni dedni delež - pravica do nujnega dednega deleža - priznanje oporoke - izpodbijanje veljavnosti oporoke - kasneje najdeno premoženje
Pravica do nujnega dednega deleža je zakonita dedna pravica posebne vrste. Glede na to, da sta si dedinji vse od uvedbe zapuščinskega postopka, tudi po seznanitvi z oporoko, prizadevali za uveljavitev zakonitega dednega deleža, kar je več kot minimum, ki jima ga zagotavlja institut nujnega dednega deleža, sodišče ni imelo podlage za zaključek, da nujnega deleža nista uveljavljali.
Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedinja dedovala, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje, ali pa zanj ni vedel.
Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko sodišču prve stopnje očita, da je spremenilo opis dejanja v škodo obdolžencu. Pritožba nima prav. Sodišče prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. Objektivne identitete ni, če obtoženca obsodi za povsem drugo in ne samo drugačno dejanje, kot je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obtoženčevo škodo. O tem, kdaj gre za dopustne spremembe opisa dejanja v sodbi in kdaj za nedovoljeno prekoračitev obtožbe, je mogoče presojati samo na podlagi konkretnih okoliščin vsakega primera posebej. Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obdolženca.
ugotavljanje invalidnosti - vzrok invalidnosti - izvedensko mnenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja
Niti iz pisnega niti ustnega sodnega izvedovanja ni določno razvidno, zakaj ob diagnosticirani bipolarno afektivni motnji razpoloženja in ortopedskih težavah, predstavlja po oceni sodnega izvedenca trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji izključni vzrok za tožnikovo (novo) invalidnost. Sodišču bi se zaradi nezadostne opredelitve sodnega izvedenca na strokovne pripombe tožene stranke,moral poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja glede vzroka nove invalidnosti III. kategorije. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
neupravičena uporaba tuje stvari - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - višina uporabnine - posest nepremičnine - neupravičena obogatitev - tržna najemnina - priznana dejstva - odbitek - uporaba prava
Sodišče odloča o tem, katere odbitke bo upoštevalo pri določitvi višine uporabnine, saj gre pri tem za pravno vprašanje. Nadomestila za korist od uporabe (uporabnine) ni utemeljeno zmanjševati na podlagi hipotetične neizkoriščenosti, stroškov vzdrževanja ali davčnih dajatev, saj to na višino tržne najemnine, ki je kriterij za izračun uporabnine, ne vpliva.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sestavine izreka sklepa o dedovanju - nejasna pritožba - predmet zapuščinskega postopka - zapustnikovi dolgovi - tuj dolg - zastavljena nepremičnina
V kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na zapustničine dolgove oziroma točneje njeno jamčevanje z zastavljeno nepremičnino za dedičev dolg, pa velja poudariti, da ugotavljanje zapustnikovih dolgov, upoštevaje sam zakon, ni predmet zapuščinskega postopka oziroma ne predstavlja del izreka sklepa o dedovanju.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - zavrženje ugovora
Sodišče prve stopnje bi vložen ugovor moralo obravnavati kot nepopolno vlogo v smislu 76. člena ZKP. V skladu s 14. členom ZKP bi moralo obdolženca kot prava neveščo osebo seznaniti, da ga mag. Z. D., ki ga je obdolženec pooblastil za zagovor v predmetnem kazenskem postopku iz razlogov, ki jih je navedlo v 3. in 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne more zagovarjati. Obdolženca bi moralo pozvati, da ugovor v določenem mu roku osebno podpiše, s čimer bi odpravil pomanjkljivost vloženega ugovora. V skladu s 76. členom ZKP pa bi ga moralo še opozoriti, da v primeru, da ugovora v naloženem mu roku ne bo osebno podpisal, bo ta kot nepopoln zavržen.
ZDR-1 člen 22, 25, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/5, 116, 116/1, 118.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1, 103, 104.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40, 40/1.. ZPP člen 286.. ZDR člen 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - nezakonitost odpovedi - sodna razveza
Tožnik v pritožbi utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da bi moral v tožbenem zahtevku natančneje navesti, na katero delo naj ga tožena stranka reintegrira v posledici nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na to, da tožnik ob postavitvi reintegracijskega zahtevka niti ni razpolagal z vsemi informacijami o tem, katera dela bi bila glede na veljaven akt o sistemizaciji pri toženi stranki zanj lahko ustrezna, je zahtevek pravilno oblikoval na način, da je zahteval poziv nazaj na delo na delovno mesto „samostojni analitik II“, oziroma na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe, usposobljenosti in delovni zmožnosti s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Takšen zahtevek ni nedoločen, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje, temveč edino možen. Od delavca ni utemeljeno pričakovati, da bo določil, za katero novo delo mora delodajalec z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi, saj ob razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi „oživi“ odpovedana pogodba o zaposlitvi in je dolžnost delodajalca, da tako nastalo situacijo zakonito razreši.
začasni skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega skrbnika, in sicer v soglasju z A. A., ki je bil pripravljen prevzeti dolžnosti in naloge začasnega skrbnika. Slednji pa bo zastopal oziroma varoval pravice nasprotnega udeleženca v tem postopku na način, da mu bo pojasnil namen in potek postopka, prav tako ga bo zastopal v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v skladu z 59. členom ZNP-1, saj je sodišče presodilo, da je osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, treba postaviti začasnega skrbnika v skladu z 265. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - obsojenec kot zavezanec za plačilo stroškov - ogroženost preživljanja prosilca - premoženjsko stanje prosilca
Ob upoštevanju premoženjskega stanja obsojenke, kot izhaja iz spisovnih podatkov, sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pogoji za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka za obsojeno S. V. niso podani, saj zaradi njihovega plačila tudi po oceni sodišča druge stopnje vzdrževanje obsojenke ne bo ogroženo.
DZ člen 83, 83/3, 83/4, 83/5. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 57, 126.
postopek osebnega stečaja - skupno premoženje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - lastninska pravica tretjega - izločitvena pravica - zmotna uporaba materialnega prava
Zgoraj navedena določila 83. člena DZ se zato po logiki stvari (iz 22. člena ZFPPIPP) lahko uveljavijo le, kadar je kot lastnik na premoženju, ki naj bi bilo skupno premoženje, vknjižen stečajni dolžnik. Fikcije o prijavi terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic so določene v korist oseb, katerih položaj bi bil prizadet v stečajnem postopku, če se ne bi upoštevale. Temu so namenjena tudi navedena določila 83. člena DZ, ko bi bile sicer pravice zakoncev oziroma bivših zakoncev stečajnega dolžnika prizadete, če se ne bi upoštevale. Če upravitelj meni, da je stečajni dolžnik (so)lastnik premoženja, na katerem je kot lastnik vknjižen drugi zakonec oziroma bivši zakonec, tega ne more reševati stečajno sodišče. Ta vprašanja je treba rešiti v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ugotavljanje skupnega premoženja, ki je kontradiktoren in v katerem ima drugi, ki je vknjižen kot lastnik premoženja, možnost izjave o stališčih stečajnega upravitelja, ki jih pretrese pravdno sodišče, uveljaviti pa je mogoče tudi vsa pravna sredstva, ki so dopustna v pravdnem postopku. Postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku pa ni temu namenjen. 83. člen DZ je tako mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik, z njim se varujejo pravice drugega zakonca; zakon mu priznava polovični delež na premoženju, ki je skupno premoženje, lahko pa uveljavlja večji delež; če upravitelj polovični ali večji delež prereka, ga mora drugi uveljaviti v pravdnem postopku. Pritožba ima prav, da je razlaga, kot sta jo uporabila upravitelj in sodišče prve stopnje, neustavna, saj s sklepom o preizkusu terjatev, ki s stališča pritožnice niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in vse do prejema izpodbijanega sklepa v njem ni sodelovala (in tudi ni mogla sodelovati), ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico tretjega, ki sploh ni stranka tega postopka.
spor majhne vrednosti - stroški postopka - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pisna pomota - poprava pisne pomote
Pravica stranke do tega, da popravi (nenamerno) pisno pomoto, ni časovno omejena (prim. z I Cp 1815/2020), pri čemer ne gre spregledati, da sodišče prve stopnje (v posledici pasivnosti tožene stranke) niti ni izvajalo glavne obravnave, kjer bi lahko tožečo stranko opozorilo na potencialno neskladnost oziroma nepravilnost tožbenega predloga. Dejstvo, da je imela tožeča stranka kvalificirano pooblaščenko, ni odločilno; pisna pomota se lahko zgodi tudi kvalificiranemu pooblaščencu.