OZ člen 193, 198. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 299a. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - privolitev v prikrajšanje - začetek stečajnega postopka - uporaba stvari v tujo korist
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka kot solastnica nepremičnin ID znak 001 in ID znak 002, ki v naravi še nista bili razdeljeni, v skladu z določbo 66. člena SPZ pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršila pravice drugih solastnikov. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka nepremičnine ni uporabljala sorazmerno svojemu idealnemu deležu. To pa pomeni, da je s tem kršila pravice drugih solastnikov, torej tudi tožeče stranke. Določbe ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka nad toženo stranko na to dejstvo nimajo nobenega vpliva.
Za konkretni primer, v katerem je pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva zaključilo, da je tožeča stranka privolila v prikrajšanje za čas do začetka stečajnega postopka, je glede pravice do uporabnine po dnevu začetka stečajnega postopka odločilen tisti trenutek, ko je od stečajnega upravitelja zahtevala plačilo deleža najemnin, ki odpade nanjo. Za zahtevek tožeče stranke po 198. členu OZ je v okoliščinah konkretnega primera po presoji pritožbenega sodišča odločilen torej trenutek, ko je tožeča stranka v razmerju do stečajnega dolžnika v prijavi izločitvene pravice prvič izrazila voljo, da ji dolžnik vrne nepremičnine in za čas do vrnitve vse koristi od uporabe. Z navedeno izjavo je nedvomno prenehala njena privolitev v prikrajšanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047279
SPZ člen 78. OZ člen 8, 10, 132, 168, 168/2, 299. ZPP člen 214, 214/2, 214/5.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - prepoved povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode - odškodnina za posek lesa - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - višina škode - dokaz s sodnim izvedencem - predhodno vprašanje - postopek za ureditev meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - določitev meje na podlagi močnejše pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - mejni spor - dobrovernost - dolžnikova zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - zakonske zamudne obresti
Sodišče mora v pravdi, pri ugotavljanju, čigava je nepremičnina, upoštevati pravnomočno odločitev v postopku za določitev meje, saj potek meje predstavlja predhodno vprašanje, pri mejnih sporih pa gre v bistvu za spore o lastninski pravici.
Ker toženec, razen omenjenega obračuna in računa, drugih dokazov, ki bi potrjevali njegovo trditev, da je vrednost posekanega lesa nižja, ni predložil, razlogov za postavitev izvedenca v tem pogledu ni bilo.
Pritožbene navedbe tožnikov, da sečnje sama še ne bi opravila in bi zato kasneje, če bi se za posek odločila, dosegla višjo ceno, nimajo nobene zveze s stroški, ki s posekom nastajajo.
V okoliščinah obravnavanega primera ni bilo dejanske podlage za uporabo 3. odstavka 81. člena ZDSS-1, kot pravilno poudarja toženi zavod. Tožnica z dokončno odločbo z dne 1. 8. 2019, zoper katero je dopustno sodno varstvo, v predsodnem postopku sploh ni pridobila pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodno izvedensko mnenje zoper katero ni bilo pripomb, dejansko kaže na nepravilnost in nezakonitost tudi prvostopenjske odločbe, zaradi česar bi bilo potrebno postopati po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1, tožnico razvrstiti v ustrezno kategorijo invalidnosti ter na podlagi relevantnih določb ZPIZ-2 priznati ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 421. ZGD-1 člen 418, 418/1, 420, 421, 421/1.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - likvidacijski postopek - likvidacijski upravitelj - postopek redne likvidacije - postopek prisilne likvidacije - načrt poteka stečajnega postopka - upravljanje in unovčenje stečajne mase - razdelitev premoženja - varstvo upnikov - predlog predračuna stroškov - negativna ugotovitvena tožba - odškodninska terjatev
Ker se določba drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, kot tudi vse tiste, ki so opredeljene v 421. členu ZFPPIPP, med drugim tudi določbe ZGD-1 o postopku redne likvidacije, uporabljajo le smiselno, način razdelitve premoženja v postopku prisilne likvidacije ni obvezna vsebina načrta poteka likvidacijskega postopka, saj je način razdelitve odvisen od vrste dejavnikov, ki se lahko pokažejo šele tekom postopka.
ugotavljanje invalidnosti - vzrok invalidnosti - izvedensko mnenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja
Niti iz pisnega niti ustnega sodnega izvedovanja ni določno razvidno, zakaj ob diagnosticirani bipolarno afektivni motnji razpoloženja in ortopedskih težavah, predstavlja po oceni sodnega izvedenca trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji izključni vzrok za tožnikovo (novo) invalidnost. Sodišču bi se zaradi nezadostne opredelitve sodnega izvedenca na strokovne pripombe tožene stranke,moral poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja glede vzroka nove invalidnosti III. kategorije. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
neupravičena uporaba tuje stvari - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - višina uporabnine - posest nepremičnine - neupravičena obogatitev - tržna najemnina - priznana dejstva - odbitek - uporaba prava
Sodišče odloča o tem, katere odbitke bo upoštevalo pri določitvi višine uporabnine, saj gre pri tem za pravno vprašanje. Nadomestila za korist od uporabe (uporabnine) ni utemeljeno zmanjševati na podlagi hipotetične neizkoriščenosti, stroškov vzdrževanja ali davčnih dajatev, saj to na višino tržne najemnine, ki je kriterij za izračun uporabnine, ne vpliva.
Sodišče je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da ravnanje zdravnika ob prvem hišnem obisku ni odstopalo od uveljavljenih standardov in mu ni mogoče očitati opustitve dolžne strokovne skrbnosti.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 378/5, 379, 379/1, 379/4.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor zoper sklep - relevantni ugovorni razlogi - pomanjkanje razlogov - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora
Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047412
ZKP člen 133, 133/1, 207, 207/5.
sklep o priporu - ugotovitveni sklep - čas izvrševanja
Izpodbijana odločitev je po vsebini ugotovitveni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje, v skladu z določbo prvega odstavka 133. člena ZKP, utemeljeno izdalo v izogib dvomu glede (časa) izvrševanja sklepa o priporu v obravnavani X K zadevi. Bistvo odločitve je torej čas oziroma datum, kdaj je obdolženec prestal kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 32496/2010 z dne 23. 12. 2019, saj se, upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 32496/2010 z dne 28. 5. 2021, od takrat dalje zoper obdolženca izvršuje pripor v obravnavani X K zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048790
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pogojna obsodba
Z izpodbijano sodbo je bila kršena obdolženčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (pravica do obrambe), ker je sodišče prve stopnje zavrnilo pravnorelevantna dokazna predloga, ki ju je predlagala obramba, razlogov za njuno zavrnitev pa ni ustrezno obrazložilo.
V opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni konkretizirano izvršitveno ravnanje preslepitve, torej zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin.
URS člen 2, 14, 19, 29. KZ-1 člen 43, 87, 87/1, 87/4. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 129, 129.a, 129.a/2, 402, 402/3.
denarna kazen - nadomestni zapor - način izvršitve denarne kazni - kazen zapora - delo v splošno korist - prepozen predlog
Pravilno je stališče, da s sodbo V Kr 19468/2014 z dne 19. 1. 2021 sodišče obsojencu ni izreklo zaporne kazni, kot ene izmed vrst kazni po 43. členu KZ-1, temveč je določilo le način izvršitve denarne kazni, izrečene obsojencu s pravnomočno sodbo I Ks 19468/2014 z dne 18. 12. 2017. Nadomestni zapor je namreč samo oblika izvršitve denarne kazni in se zato ne sme enačiti z zaporom, kot posebno vrsto glavne kazni.
Položajev, ko obsojenec predlaga izvršitev zaporne kazni s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna, namreč po presoji višjega sodišča ni mogoče enačiti s položaji, ko obsojenec na plačilo denarne kazni (ali kazni zapora) predlaga izvršitev kazni z delom v splošno korist. Zato ni mogoče najti razumne podlage za pritrditev stališču zagovornice, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz veljavne določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP, tako kot za hišni zapor, predlaga alternativno izvršitev denarne kazni (ali kazni zapora) z delom v splošno korist.
Upnik ni ustrezno v skladu z določilom prvega in drugega odstavka 26. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dokazal nastopa pogoja glede izterjevane obveznosti pogodbene kazni v znesku 100.000,00 EUR.
V izvršilnem postopku je dopustni dokaz v tej zvezi le javna ali po zakonu overjena listina oziroma pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - zavrženje ugovora
Sodišče prve stopnje bi vložen ugovor moralo obravnavati kot nepopolno vlogo v smislu 76. člena ZKP. V skladu s 14. členom ZKP bi moralo obdolženca kot prava neveščo osebo seznaniti, da ga mag. Z. D., ki ga je obdolženec pooblastil za zagovor v predmetnem kazenskem postopku iz razlogov, ki jih je navedlo v 3. in 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne more zagovarjati. Obdolženca bi moralo pozvati, da ugovor v določenem mu roku osebno podpiše, s čimer bi odpravil pomanjkljivost vloženega ugovora. V skladu s 76. členom ZKP pa bi ga moralo še opozoriti, da v primeru, da ugovora v naloženem mu roku ne bo osebno podpisal, bo ta kot nepopoln zavržen.
spor majhne vrednosti - stroški postopka - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pisna pomota - poprava pisne pomote
Pravica stranke do tega, da popravi (nenamerno) pisno pomoto, ni časovno omejena (prim. z I Cp 1815/2020), pri čemer ne gre spregledati, da sodišče prve stopnje (v posledici pasivnosti tožene stranke) niti ni izvajalo glavne obravnave, kjer bi lahko tožečo stranko opozorilo na potencialno neskladnost oziroma nepravilnost tožbenega predloga. Dejstvo, da je imela tožeča stranka kvalificirano pooblaščenko, ni odločilno; pisna pomota se lahko zgodi tudi kvalificiranemu pooblaščencu.
misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku v času od 29. 4. 2015 do 31. 10. 2015 ni zagotovila pravice do tedenskega počitka, kot to določa 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr, je zmotna. Splošna ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu ga je odredil oziroma ukazal v času, ko je bil napoten na misijo na Kosovo, ne zadošča za presojo, da je utemeljen njegov zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka. Dela oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka pripadnika na mednarodni misiji.
Kadar delodajalec sprejme odločitev o disciplinski odgovornosti in odločbo vroči delavcu, je ta odločitev za delodajalca zavezujoča in za isto kršitev ne more delavcu še izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Domneva primernosti odpravnine v postopkih iztisnitve malih delničarjev, ki sledijo prevzemu družbe s strani glavnega delničarja, načeloma ni izpodbojna. Izpodbijanje domneve pa je dopustno, ko je zaradi ravnanj prevzemnika v postopku prevzema mogoče sklepati o nerealni ceni delnic, kot na primer pri zlorabah postopka s ponudbo, pri povezavah prevzemnika s sprejemniki prevzemne ponudbe in podobno.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razveljavitev sklepa - dokazi v drugem sodnem postopku
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje, da zapisniki in listine iz izreka sklepa niso predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Posredi je namreč gradivo, ki ga je policija pridobila v postopku o prekršku in ne v tako imenovanem predkazenskem postopku, ki je postopku o prekršku šele sledil. Tedaj se osumljenčeve izjave in tem bolj izjave drugih oseb, ki jih je v obravnavanem primeru zbral sicer isti državni organ, vendar kot rečeno v drugem postopku, ne izločajo iz spisa (izrecno Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 93). So enako kot neizločeno gradivo, zbrano v predkazenskem in kazenskem postopku, predmet pretresanja na glavni obravnavi, s tem da zaradi zahteve iz prvega odstavka 355. člena ZKP, na glavni obravnavi izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev ne morejo nadomestiti.