CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047259
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 388, 388/2, 609, 609/1, 609/6. ZPosS člen 2. ZNP-1 člen 6, 42. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/1, 270/3, 329, 329/4.
sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - nepravdni postopek - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - izvedensko mnenje - poslovna skrivnost - predložitev listine - razkritje podatkov - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.
Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.
Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048790
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pogojna obsodba
Z izpodbijano sodbo je bila kršena obdolženčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (pravica do obrambe), ker je sodišče prve stopnje zavrnilo pravnorelevantna dokazna predloga, ki ju je predlagala obramba, razlogov za njuno zavrnitev pa ni ustrezno obrazložilo.
določitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - prepoved stikov z otrokom
Glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, je pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema.
Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev. Svojo odločitev o zavrnitvi dokazov pa mora obrazložiti.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
ZKP člen 83, 83/2, 216, 216/1, 216/3, 285.e, 285.e/2, 402, 402/3. URS člen 35, 36.
predlog za izločitev dokazov - hišna preiskava - navzočnost pri hišni preiskavi - nedotakljivost stanovanja - pravica do zasebnosti - preiskava elektronske dokumentacije
Odsotnost lastnika nepremičnine, ob dejstvu, da je bil ob hišni preiskavi navzoč obdolženec, ki je imel v času izdaje odredbe in oprave hišne preiskave tudi uradno prijavljeno bivališče na tem naslovu, ne pomeni, da je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z veljavnimi določbami zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047285
ZIZ člen 225, 226, 239. ZPP člen 2, 8. SPZ člen 34.
začasna odredba - obseg predloga za izdajo začasne odredbe - izvršilno sredstvo - zavarovanje terjatve - izvršilno dejanje - nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu - prepovedni zahtevek - motilno dejanje - motenje posesti - ograja - denarna kazen - prepoved nadaljnjih kršitev - meje postavljenega zahtevka - vezanost sodišča na zakon
izvršba na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, se opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.
Sodišče je pri sojenju vezano na zakon in nima pooblastil za arbitrarno odločanje. V pravdi odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. To velja tudi za postopek v zvezi z začasno odredbo.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 421. ZGD-1 člen 418, 418/1, 420, 421, 421/1.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - likvidacijski postopek - likvidacijski upravitelj - postopek redne likvidacije - postopek prisilne likvidacije - načrt poteka stečajnega postopka - upravljanje in unovčenje stečajne mase - razdelitev premoženja - varstvo upnikov - predlog predračuna stroškov - negativna ugotovitvena tožba - odškodninska terjatev
Ker se določba drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, kot tudi vse tiste, ki so opredeljene v 421. členu ZFPPIPP, med drugim tudi določbe ZGD-1 o postopku redne likvidacije, uporabljajo le smiselno, način razdelitve premoženja v postopku prisilne likvidacije ni obvezna vsebina načrta poteka likvidacijskega postopka, saj je način razdelitve odvisen od vrste dejavnikov, ki se lahko pokažejo šele tekom postopka.
materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zakoniti dedič - nujni dedni delež - pravica do nujnega dednega deleža - priznanje oporoke - izpodbijanje veljavnosti oporoke - kasneje najdeno premoženje
Pravica do nujnega dednega deleža je zakonita dedna pravica posebne vrste. Glede na to, da sta si dedinji vse od uvedbe zapuščinskega postopka, tudi po seznanitvi z oporoko, prizadevali za uveljavitev zakonitega dednega deleža, kar je več kot minimum, ki jima ga zagotavlja institut nujnega dednega deleža, sodišče ni imelo podlage za zaključek, da nujnega deleža nista uveljavljali.
Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedinja dedovala, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje, ali pa zanj ni vedel.
Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko sodišču prve stopnje očita, da je spremenilo opis dejanja v škodo obdolžencu. Pritožba nima prav. Sodišče prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. Objektivne identitete ni, če obtoženca obsodi za povsem drugo in ne samo drugačno dejanje, kot je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obtoženčevo škodo. O tem, kdaj gre za dopustne spremembe opisa dejanja v sodbi in kdaj za nedovoljeno prekoračitev obtožbe, je mogoče presojati samo na podlagi konkretnih okoliščin vsakega primera posebej. Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obdolženca.
zastaranje kazenskega pregona - nedosegljivost obdolženega - oprostilna sodba - dejansko stanje - mala tatvina
Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kazenski pregon, kljub temu da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v času med 9. 4. 2010 in 12. 4. 2010, še ni zastaral, saj je bil obdolženec vsaj od 19. 12. 2013 (ko ni bila uspešno realizirana njegova prisilna privedba na predobravnavni narok) pa do 4. 2. 2021 (ko je bil prijet) nedosegljiv za državne organe, zaradi česar zastaralni rok v tem času v skladu s tretjim odstavkom 91. člena KZ-1 ni tekel.
začasni skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega skrbnika, in sicer v soglasju z A. A., ki je bil pripravljen prevzeti dolžnosti in naloge začasnega skrbnika. Slednji pa bo zastopal oziroma varoval pravice nasprotnega udeleženca v tem postopku na način, da mu bo pojasnil namen in potek postopka, prav tako ga bo zastopal v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v skladu z 59. členom ZNP-1, saj je sodišče presodilo, da je osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, treba postaviti začasnega skrbnika v skladu z 265. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).
Kadar delodajalec sprejme odločitev o disciplinski odgovornosti in odločbo vroči delavcu, je ta odločitev za delodajalca zavezujoča in za isto kršitev ne more delavcu še izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048409
KZ-1 člen 20, 20/2, 123, 123/1. ZKP člen 355, 355/2.
huda telesna poškodba - dokazna ocena - starejši mladoletnik
Oškodovancu prizadejane poškodbe na način, ki je razviden iz analize posnetka nadzornih kamer so nedvomno, kot pravilno nakazuje pritožba, plod takratnega nenadnega skupnega in usklajenega agresivnega ravnanja neznancev, ki se jim je spontano pridružil mld. G. G., saj je prav tako njihovo ravnanje privedlo do situacije, da je oškodovanec obležal na tleh hudo poškodovan. Zato ima prav pritožba, da sploh ni relevantno, kateri od aktivnih napadalcev, med katerimi je sicer bil tudi mld. G. G., konkretno je oškodovancu prizadejal z brcami v obraz take poškodbe. Bistveno namreč je, ali so vsi sodelujoči v napadu na oškodovanca v obravnavanem primeru, kot utemeljeno navaja pritožba, vsak na svoj način prispevali k izpolnitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki se je izkazalo s hudimi poškodbami na tleh ležečega oškodovanca.
spor majhne vrednosti - pojem protispisnosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - odpovedni rok - primopredaja poslov - ocena verodostojnosti priče
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen odpovednega roka, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje; v takšno opredelitev pa nedvomno spada tudi primopredaja poslov. Po zaključku odpovednega roka naj bi bilo stanje med strankama urejeno na način, da lahko tedaj razmerje tudi dejansko preneha in stranki ena do druge nimata več nobenih obveznosti. Obveznost oprave primopredaje poslov pa dokazuje ravno nasprotno: torej, da razmerje še ni zaključeno, ne glede na to, kakšno vsebino pojmu "primopredaja poslov" pripisuje tožena stranka.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - obsojenec kot zavezanec za plačilo stroškov - ogroženost preživljanja prosilca - premoženjsko stanje prosilca
Ob upoštevanju premoženjskega stanja obsojenke, kot izhaja iz spisovnih podatkov, sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pogoji za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka za obsojeno S. V. niso podani, saj zaradi njihovega plačila tudi po oceni sodišča druge stopnje vzdrževanje obsojenke ne bo ogroženo.
spor majhne vrednosti - stroški postopka - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pisna pomota - poprava pisne pomote
Pravica stranke do tega, da popravi (nenamerno) pisno pomoto, ni časovno omejena (prim. z I Cp 1815/2020), pri čemer ne gre spregledati, da sodišče prve stopnje (v posledici pasivnosti tožene stranke) niti ni izvajalo glavne obravnave, kjer bi lahko tožečo stranko opozorilo na potencialno neskladnost oziroma nepravilnost tožbenega predloga. Dejstvo, da je imela tožeča stranka kvalificirano pooblaščenko, ni odločilno; pisna pomota se lahko zgodi tudi kvalificiranemu pooblaščencu.