ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče nalogo za podajo izvedenskega mnenja zaupalo izvedenskemu organu kot celoti in določilo kakšne specialnosti naj bodo posamezniki v njegovi sestavi. Pritožba utemeljeno vztraja tudi pri tem, da je vsako nagrado po vseh postavkah potrebno ustrezno obrazložiti glede zahtevnosti mnenja, prispevek vsakega izvedenca in tudi samo odmero. Pritožba pravilno opozarja na to, da iz sklepa o odmerjeni nagradi in materialnih stroškov izhaja, da naj bi sodna izvedenca vsak posebej pregledala tožnika, da pa vse to iz samega mnenja ni razvidno, niti ni razvidna zahtevnost mnenja za vsakega sodnega izvedenca posebej. Naloga je bila s sklepom jasno določena in postavljeno enostavno vprašanje in ni bil potreben študij celotnega spisa in celotne dokumentacije, saj se relevantna dokumentacija nanaša na obdobje do dokončnosti odločbe, to je do 30. 9. 2019 in obsega do 200 strani. Enako velja za dodatno dokumentacijo, to je zdravstveni karton, ki je bil pribavljen le enkrat in ne obsega več kot 100 strani za ta postopek relevantne dokumentacije.
Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko sodišču prve stopnje očita, da je spremenilo opis dejanja v škodo obdolžencu. Pritožba nima prav. Sodišče prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. Objektivne identitete ni, če obtoženca obsodi za povsem drugo in ne samo drugačno dejanje, kot je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obtoženčevo škodo. O tem, kdaj gre za dopustne spremembe opisa dejanja v sodbi in kdaj za nedovoljeno prekoračitev obtožbe, je mogoče presojati samo na podlagi konkretnih okoliščin vsakega primera posebej. Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obdolženca.
materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zakoniti dedič - nujni dedni delež - pravica do nujnega dednega deleža - priznanje oporoke - izpodbijanje veljavnosti oporoke - kasneje najdeno premoženje
Pravica do nujnega dednega deleža je zakonita dedna pravica posebne vrste. Glede na to, da sta si dedinji vse od uvedbe zapuščinskega postopka, tudi po seznanitvi z oporoko, prizadevali za uveljavitev zakonitega dednega deleža, kar je več kot minimum, ki jima ga zagotavlja institut nujnega dednega deleža, sodišče ni imelo podlage za zaključek, da nujnega deleža nista uveljavljali.
Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedinja dedovala, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje, ali pa zanj ni vedel.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
nedovoljena pritožba - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba - zavrženje pritožbe
Stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - volja zapustnika - sporna vsebina oporoke - dedovanje na podlagi zakona - napotitveni sklep v zapuščinskem postopku
Zapuščinsko sodišče namena zapustnika in med dediči sporne vsebine oporoke ne sme razlagati sámo. Zato je ravnalo pravilno, ko je zaradi vprašanja veljavnosti oziroma vsebine oporoke zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo A. A. napotilo na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00048124
SZ-1 člen 92, 92/1-1, 92/1-2, 94, 125. OZ člen 131, 131/1, 270. ZPP člen 355, 355/1.
najemno razmerje - dolžnosti lastnika stanovanja - normalna uporaba stanovanja - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - vzdrževanje stanovanja - nepravilna raba stvari - povzročitev škode na stanovanju - zamakanje - razmejitev odgovornosti - pogodbena odgovornost - civilni delikt - elementi civilnega delikta - prenehanje obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Tožencema je mogoče pripisati odgovornost le za tisti del škode, ki je nastal zaradi neustrezne sanacije oziroma za tisti del, kolikor je škoda večja zato, ker je drugi toženec zamakanje in njegove posledice popravljal na neustrezen način, ne pa tudi za tisti del škode, ki bi tožniku nastala zaradi zamakanja v vsakem primeru, torej tudi, če bi bilo zamakanje sanirano nemudoma in v skladu s pravili stroke. Sodišče prve stopnje škode zaradi zamakanja ni razmejilo v pojasnjenem smislu.
Zgolj dejstvo, da naj bi tudi upnik nekaj dolgoval dolžniku (tožnik tožencema), samo po sebi ne more vplivati na obstoj in višino upnikove terjatve. Načini prenehanja obveznosti so določeni v 270. do 334. členu OZ in med temi načini ni predvideno avtomatično pobotanje ali siceršnje prenehanje vzajemnih terjatev.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 18/, 18/3, 31.
plačilo institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - izročilna pogodba
Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B.B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti oziroma, da sta izročilni pogodbi določali le njuno obveznost v zagotavljanju materialnih dobrin in da je s tem izključena vsakršna denarna obveznost in sploh nastanitev v domu starejših. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. V nasprotju z namenom pogodbe bi bilo razumevanje, da se oskrba nanaša le na materialno oskrbo na domačem naslovu, ne pa tudi na plačevanje dela oskrbnine v domu starejših.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - pravne posledice ustavne odločbe - pogoji za prekinitev postopka - Banka Slovenije - podrejene obveznice - enotno sosporništvo
Sodni postopki iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB, prekinitev katerih omenja sodišče prve stopnje, predstavljajo »zgolj« postopke zoper Banko Slovenije in ne (tudi) postopkov zoper komercialno banko. Iz 350.a člena ZBan-1 je (prav tako) jasno razvidno, da ureja odškodninsko varstvo delničarjev, upnikov in drugih oseb, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, »le« zoper omenjeno banko, ne pa (tudi) zoper komercialne banke.
Ker Banka Slovenije in prvo tožena stranka v konkretnem primeru ne nastopata kot enotna sospornika in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo, ne predstavlja (hkrati) razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenj csd strankam - stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - pravna sredstva dolžnika - ugovor kot pravno sredstvo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - pogoji za izdajo začasne odredbe - obrazloženost sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe
Če okoliščine konkretnega primera narekujejo izdajo začasne odredbe, ne da bi bila dolžniku dana možnost, da se o predlogu in dokazih izjavi, potem je treba kontardiktornost postopka zagotoviti v ugovornem postopku. Če sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, potem mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.
Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti (le) na podlagi mnenja CSD. Mnenja ni vročilo predlagateljici v izjavo, zato je pravno sredstvo zoper to odločitev ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - motilec posesti - prekluzivni rok za tožbo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, ki je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil tožnik moten pri izvrševanju svoje posesti že v juliju 2019 in da je zato tožba, ki jo je vložil v novembru 2019, prepozna.
zastaranje kazenskega pregona - nedosegljivost obdolženega - oprostilna sodba - dejansko stanje - mala tatvina
Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kazenski pregon, kljub temu da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v času med 9. 4. 2010 in 12. 4. 2010, še ni zastaral, saj je bil obdolženec vsaj od 19. 12. 2013 (ko ni bila uspešno realizirana njegova prisilna privedba na predobravnavni narok) pa do 4. 2. 2021 (ko je bil prijet) nedosegljiv za državne organe, zaradi česar zastaralni rok v tem času v skladu s tretjim odstavkom 91. člena KZ-1 ni tekel.
OZ člen 193, 198. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 299a. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - privolitev v prikrajšanje - začetek stečajnega postopka - uporaba stvari v tujo korist
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka kot solastnica nepremičnin ID znak 001 in ID znak 002, ki v naravi še nista bili razdeljeni, v skladu z določbo 66. člena SPZ pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršila pravice drugih solastnikov. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka nepremičnine ni uporabljala sorazmerno svojemu idealnemu deležu. To pa pomeni, da je s tem kršila pravice drugih solastnikov, torej tudi tožeče stranke. Določbe ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka nad toženo stranko na to dejstvo nimajo nobenega vpliva.
Za konkretni primer, v katerem je pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva zaključilo, da je tožeča stranka privolila v prikrajšanje za čas do začetka stečajnega postopka, je glede pravice do uporabnine po dnevu začetka stečajnega postopka odločilen tisti trenutek, ko je od stečajnega upravitelja zahtevala plačilo deleža najemnin, ki odpade nanjo. Za zahtevek tožeče stranke po 198. členu OZ je v okoliščinah konkretnega primera po presoji pritožbenega sodišča odločilen torej trenutek, ko je tožeča stranka v razmerju do stečajnega dolžnika v prijavi izločitvene pravice prvič izrazila voljo, da ji dolžnik vrne nepremičnine in za čas do vrnitve vse koristi od uporabe. Z navedeno izjavo je nedvomno prenehala njena privolitev v prikrajšanje.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - dopolnitev poročila - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - aktivno iskanje zaposlitve - pristojnost stečajnega upravitelja
Dolžnik meni, da je svojo obveznost mesečnega poročanja o iskanju zaposlitve izpolnjeval. Pri tem spregleda, da v zvezi z navedeno njegovo dolžnostjo na drugi strani zakon v drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP zavezuje tudi upravitelja, da opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena. To pa pomeni, da mora upravitelj imeti relevantne podatke o dolžnikovem iskanju zaposlitve, da lahko dolžnikova poročila tudi preveri. Preveritev lahko opravi le, če razpolaga s podatkom, kje konkretno in kdaj je dolžnik iskal zaposlitev ter za kakšno delovno mesto.
Iz navedene normativne ureditve zato izhaja, da se upraviteljica ni mogla zadovoljiti s skopimi mesečnimi poročili dolžnika, da je o zaposlitvi govoril z več vplivneži, z nekaj direktorji podjetij, predvsem pa z agencijami za zaposlovanje oziroma njihovimi agenti in klical vse potencialne delodajalce, ker so ji dolžni nadzor nad dolžnikom onemogočala. Dolžnika je zato upravičeno pozvala k dopolnitvi takih poročil z navedbo oseb, s katerimi je opravil razgovore, za katero delovno mesto oziroma za kakšno delo se je zanimal.
Ena od mnogih je tudi dolžnost dolžnika, da sodeluje z upraviteljem in se odziva na njegove pozive (prvi odstavek 383.b člena). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo (in smelo) k dopolnitvi poročil dolžnika skladno s četrtim odstavkom 400. člena (verjetno mišljen drugi odstavek 401. člena) ZFPPIPP pozvati sodišče in ne upraviteljica. Slednja je namreč tista, ki je pooblaščena opravljati nadzor nad stečajnim dolžnikom, da ga nad njim lahko učinkovito opravlja, pa ima zakonsko pooblastilo v prvem odstavku 383.b člena ZFPPIPP za pozive dolžniku k posredovanju potrebnih podatkov.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 378/5, 379, 379/1, 379/4.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor zoper sklep - relevantni ugovorni razlogi - pomanjkanje razlogov - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora
Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti.
V opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni konkretizirano izvršitveno ravnanje preslepitve, torej zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048117
ZVPot člen 22, 23, 24. OZ člen 112, 112/1, 112/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sodbe SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - glavni predmet pogodbe - profesionalna skrbnost - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Glede glavnega predmeta pogodbe se opravi presoja nepoštenosti (nedovoljenosti) pogodbenega pogoja le, če je nejasen in nerazumljiv, saj bi šlo v nasprotnem primeru za prevelik poseg v avtonomijo pogodbenih strank.
Sodišče je ugotovilo: da so bančni uslužbenci kreditojemalcem vedno predstavili najprej možnost posojila v EUR in nato še v CHF ter prednosti in slabosti obeh, da strankam niso zagotavljali, da je kredit v CHF varen kredit brez pomembnih nihanj tečaja, da je tožena stranka začela ponujati posojilo v CHF pozno v primerjavi z drugimi bankami in zgolj zaradi zahtev trga oziroma velikega povpraševanja, da so pojasnila bančnih uslužbencev o spremenljivosti tečajnega razmerja EUR/CHF temeljila na realnih podatkih, ki so bili znani tako banki kot kreditojemalcema iz splošnih življenjskih izkušenj povprečnega potrošnika in iz splošno objavljenih dnevnih podatkov v javnih občilih, pri tem pa ti dve valuti v relevantnem obdobju nista imeli večjih nihanj v medsebojnem tečaju.
Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti tako visokega povečanja v gibanju tečaja CHF do EUR, niti enostranskih ukrepov, kakršen je bil v konkretnem primeru ukrep švicarske centralne banke iz leta 2015.
V obravnavanem primeru je sodišče postopek vodilo na podlagi predloga centra za socialno delo za ukrep trajnejšega značaja po določilu 174. člena DZ (odvzem otroka staršem) in ne na podlagi začasne odredbe, zato pritožnica utemeljeno opozarja, da za takšen postopek ne velja izjema iz tretjega odstavka 106. člena ZNP-1.
odpoved tožbenemu zahtevku - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - sodba na podlagi odpovedi - zavrnitev tožbenega zahtevka - ne bis in idem - skupno premoženje zakoncev - pravica do dostopa do sodišča
V primeru, ko sodišče meritorno odloči, da neko premoženje ne sodi v skupno premoženje zakoncev, odločanje o istem vprašanju ni več možno. Posledica odpovedi zahtevku je izdaja sodbe, s katero se tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi bi to pomenilo meritorno odločitev, da nepremičnina ID znak parcela 0000 28/2 ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Situacija ni primerljiva s situacijo, če tožnik ne bi vložil tožbe ali pa če bi tožbo umaknil. V obeh primerih bi namreč toženka lahko vložila tožbo na ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje zakoncev. Če pa bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, zaradi meritornosti odločitve in učinka ne bis in idem toženka takšne tožbe ne bi več mogla vložiti. Tožnikova odpoved zahtevku bi pomenila razpolaganje z zahtevkom, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj bi morebitno razpolaganje poseglo v pravico nasprotne stranke do dostopa do sodišča.