ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/2, 374, 374/2. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - omejitev priposestvovanja - zavarovanje v zemljiški knjigi - dobra vera - obstoj sodne prakse
Ob odsotnosti dobre vere pridobitelja institut omejitve priposestovanja ni uporabljiv. Za zgolj načelno obravnavanje tega pravnega vprašanja, ki ne bi moglo vplivati na odločitev v konkretni revizijski zadevi, pa tudi v novem sistemu dopustitve revizije ni mogoče najti strankinega pravnega interesa.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 91/2, 367b, 367b/1.
postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - predlog, ki ga vloži stranka sama - predlog za dopustitev revizije - predložitev potrdila o pravniškem državnem izpitu - zavrženje predlog za dopustitev revizije
Pravna oseba ne more vložiti predloga za dopustitev revizije preko pooblaščenca, ki ni niti odvetnik niti njen zakoniti zastopnik.
predlog za dopustitev revizije - pravno priznana škoda - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odškodnina - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu ne opozarja na noben vidik, ki ga revizijsko sodišče ne bi upoštevalo v citirani in tudi več drugih zadevah, kjer je zavzelo stališče, da v tožnikovi podobnih zadevah ne gre za pravno priznano škodo. Samo ena drugačna odločba ne pomeni neenotne sodne prakse.
ZUS-1 člen 92. ZUP člen 82, 82/1, 169, 169/1, 179, 179/2. ZVCP člen 70, 76, 76/2.
letni plan delitve dovolilnic
Izpisek iz uradne evidence se šteje za javno listino. Glede na navedeno ter glede na določena merila, po katerih upravni organ čakalno listo sestavi, je tudi po mnenju revizijskega sodišča takšno vodenje čakalne liste vodenje uradne evidence. Zato za dejstva, o katerih se vodi uradna evidenca, ni potreben poseben ugotovitveni postopek, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje. Izpisek iz takšne evidence se šteje za javno listino; za katero pa velja, da dokazuje tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno.
Kateri so organi v prekrškovnem postopku, je določeno v ZP, in med njimi ni navedena pošta, ki ima druge naloge. Zato teh dveh subjektov pri razlagi določbe 101. člena ZUP ni mogoče enostavno enačiti in na tej podlagi tožniku skrajševati roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.
Kaj mora vsebovati tožba, da jo sodišče lahko obravnava, je določeno v 28. členu ZUS. V obravnavanem primeru pa, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, tožničina tožba obveznih sestavin (navedenih v 2. točki tega sklepa) ni imela.
Določba 174. člena ZUreP-1 predvideva, da občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti še ostanejo v veljavi, vendar pa to ne velja za urbanistične rede. Citirana določba namreč to dopušča le za prostorske izvedbene načrte, sprejete na podlagi ZUN (to pa so po določbi 27. člena ZUN zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti) in zazidalne načrte, sprejete na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vsebina tožničinega predloga je v celoti strukturirana kot revizija, zato že po definiciji le težko ustreza zakonskim zahtevam o obveznih sestavinah predloga. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega vprašanja (zaželeno je, da bi bila vprašanja v predlogih za dopustitev revizije navedena posebej, izločeno od utemeljitve njihovega posebnega pomena) Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.
Sodišče sme po drugem odstavku 286. člena ZPP upoštevati (med drugim) dokazne predloge, podane izven časovnega okvira prvega odstavka 286. člena ZPP, (le) če jih stranki brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Odsotnost krivde za zamudo mora, če izjemo utemeljuje z okoliščinami izven spisa, izkazati stranka, ki poda nov dokazni predlog, opravičilo pa mora podati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - spori o pravicah intelektualne lastnine - generalna delegacija
Celjsko sodišče upravičeno opozarja na generalno delegacijo po drugem odstavku 103. člena ZS: krajevno izključno pristojno je Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZUS člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2.
pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo - smiselna uporaba določb ZPP
V upravnem sporu se smiselno uporablja drugi odstavek 95. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1)za vse revizije, ne glede na to, ali je revizijo vložil odvetnik, ali jo je vložil pooblaščenec, ki ni odvetnik, a ima postulacijsko sposobnost po drugem stavku drugega odstavka 22. člena ZUS-1.
odškodnina zaradi odpovedi pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je toženka odpovedala pogodbo na pogodbeno predpisani način, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da tožnik ni upravičen do odškodnine za škodo, ki naj bi je imel v posledici te odpovedi.
ZPSPP člen 16, 17, 22, 28. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 42, 44, 44/2, 190, 190/1, 377, 490. SPZ člen 37. BHRUPR člen 8, 8/1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačilo najemnine - pobotni ugovor - povrnitev vlaganj - pravni interes za dajatveno tožbo - ugovor aktivne legitimacije - lastninska pravica najemodajalca - prenehanje pravice med pravdo - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga - spor iz najemnega razmerja - zavrženje revizije
Najemodajalčev zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov iz 28. člena ZPSPP ni vezan na lastništvo, saj izhaja le iz obligacijsko-pravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Vendar, če je tožeča stranka utemeljevala razpolagalno pravico z „lastninsko pravico“, ta pa je prenehala zato, ker je (morebiti) kdo tretji originarno pridobil lastninsko pravico v času pravdnega postopka, je tožeča stranka izgubila aktivno legitimacijo. V takšnem primeru ne bi bila (več) utemeljena niti lastninska tožba bivšega lastnika, s sklepanjem od večjega na manjše pa lahko izpeljemo enako pravilo tudi za izpraznitveni zahtevek iz 28. člena ZPSPP, ki izvira iz predpostavke obstoja upravičenja do uporabe spornih poslovnih prostorov.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - personalni kriterij - samostojni podjetnik - odločilnost preteklega pravnega statusa za presojo
Tožnica iztoževano terjatev izvaja iz trditev o pravnem razmerju, ki je nastalo med tožnico, ki je oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, in toženko kot tedanjo samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene tedanje pridobitne dejavnosti. Zato se v tej zadevi po (izrecni) določbi 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (določba namreč glede časa nastanka razmerja uporablja preteklik, zaradi česar je tudi status toženke treba presojati glede na pretekli čas).
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/2-7, 482, 481/1, 481/2. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odvetnik kot stranka postopka - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4001399
ZPP člen 181, 181/3, 319, 319/1. ZVK člen 13, 13/3, 13/3-4, 13/3-7, 13/3-14.
pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - vezanost na pravnomočno delno sodbo - zahtevek na prepoved ravnanj - odškodninski zahtevek - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nelojalna konkurenca - samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti - fizične osebe - predhodno vprašanje
S pravnomočno delno sodbo je bilo ugodeno prepovednemu zahtevku tožeče stranke zaradi ravnanj nelojalne konkurence. V nadaljevanju pa je sodišče odločalo še o odškodninskem zahtevku tožeče stranke.
Ko sodišče odloča o odškodninskem zahtevku, mora preizkusiti vse predpostavke odškodninske obveznosti. Dejanske ugotovitve in posamezne pravne subsumpcije, ki sodijo v obrazložitev sodne odločbe o prepovednem zahtevku (čeprav so vključene v izrek), ga v postopku zaradi plačila odškodnine ne zavezujejo.
Dejanj nelojalne konkurence ne morejo storiti fizične osebe, ki samostojno ne opravljajo gospodarske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001396
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - pobotanje v stečaju - izključitev pobota
Pravno vprašanje iz izreka tega sklepa predlagateljica utemeljeno izpostavlja kot pomembno v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP. Neposredno o njem namreč ni sodne prakse Vrhovnega sodišča (primerjaj pa njegovo sodbo III Ips 64/96 z dne 4. 6. 1997).
ZOR člen 99, 99/2, 527, 528, 528, 528/1, 528/2, 533. ZSZ člen 11, 11/2, 11/3, 14, 15, 15/1, 15/2.
prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča - predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - potrdilo, da ne obstaja predkupna pravica - odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - razlaga pogodb - razlaga spornih določil
Veljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna.
Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za začetek učinkovanja zadevne prodajne pogodbe ni uresničil. Ker ta ni učinkovala, na strani toženke ni mogla nastati obveznost, da s tožnico sklene „kupoprodajno pogodbo v notarskem zapisu“, kar je bila tožnica zahtevala s podrednim zahtevkom.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do sojenja v navzočnosti
Izpovedba priče, ki jo je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku.