ZFU člen 17, 17/1, 95, 95/1, 95/1-2. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/4, 353, 397.
predložitev dokumentacije - konkretizacija kršitev - obračun davkov in prispevkov - zakonski znaki prekrška - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - določnost plačilnega naloga
Iz izdanega PN z dne 29. 7. 2015 se zavezanki, torej pravni osebi in obema odgovornima osebama očita opustitev ravnanja, ki je za zavezance kot zapovedna norma predpisano v določbi prvega odstavka člena 17 ZFU in iz katere izhaja, da uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja, oseba pa na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov. Ta norma torej zapoveduje določeno aktivnost davčnih zavezancev, torej predložitev ustreznih podatkov, opustitev takega ravnanja pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 95 ZFU z izrekom tam predpisane globe za pravno osebo oziroma v tretjem odstavku člena 95 ZFU za odgovorno osebo. Strinjati se je s pritožbo, da takšne pasivnosti davčnega zavezanca, ki pomeni kršitev zapovedne norme iz prvega odstavka člena 17 ZFU in je sankcionirana v določbah člena 95 istega zakona ni mogoče enačiti z zapovedno normo po členu 353 ZDavP-2 iz katere v prvem odstavku izhaja obveznost zavezanca (prvi in četrti odstavek člena 352 istega zakona) na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, oziroma plačilo najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec in da mora zavezanec predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov. Kršitev te zapovedne norme pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 397 istega zakona in se glasi na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja oziroma na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način in v predpisanih rokih. Ne očita se torej pravni osebi kot davčni zavezanki, da ni na predpisan način oziroma v predpisanem roku predložila obračuna davčnega odtegljaja, kot to napačno razloguje prvo sodišče, kajti le v tem primeru bi moral pristojni organ v odločbi tako ravnanje pravne osebe sankcionirati tudi s poimensko navedbo delavcev, torej konkretizirati, za katere zaposlene delavce, ki jim je pravna oseba kot delodajalec izplačala plače, obrazec na predpisan način oziroma v predpisanem roku ni bil izpolnjen oziroma dostavljen pristojnemu organu.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so za presojo v sporni zadevi in za ugotovitev pravno pomembnega dejanskega stanja, bistveni le listinski dokazi in zato je v dokaznem postopku vpogledalo zgolj listinske dokaze, s tem pa je hkrati pojasnilo, zakaj je ostale predlagane dokaze zavrnilo in podrobnejša obrazložitev ter opredelitev do vsakega zavrnjena dokaznega predloga ni bila potrebna. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko prikrajšalo v pravici do izjasnitve po povedanem ne drži.
Pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sodišču prve stopnje očitati arbitrarnosti, kolikor je podalo svojo razlago materialno pravne podlage, ki jo je za presojo v sporni zadevi navajala tožeča stranka sama. Naloga sodišča je, da ugotovljeno dejansko stanje subsumira na ustrezno materialno pravno podlago in poda ob tem tudi razlago materialnih predpisov. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ugotavljalo, kako je v pozitivnih predpisih urejena višina DDV za medicinske naprave in pripomočke in potem presojalo utemeljenost odškodninskega zahtevka.
Pritožbeni očitek, da je sodišče arbitrarno razlagalo predpise, ko je presodilo, kaj je namen znižane davčne stopnje, se po povzetkih iz sodbe C-360 /11 pokaže kot neutemeljen, saj je prav v tej sodbi jasno obrazloženo, kdaj se sme uporabljati znižana davčna stopnja in zakaj je ta sploh uvedena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je nižja stopnja DDV za medicinsko opremo in pripomočke omejena zgolj na osebno rabo. In pravilna je nadaljnja presoja sodišča prve stopnje, da omejitev zgolj na osebno rabo splošna omejitev, ki velja za vse primere dobave medicinske opreme in pripomočkov in se prodana medicinska oprema in pripomočki lahko obračunu po nižji stopnji DDV zgolj v primeru, če je namenjena za osebno rabo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - popolna odškodnina - totalna škoda - stroški popravila - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - nadomestno vozilo
Strošek DDV-ja povečuje strošek popravila vozila, dne 12. 12. 2013 udeleženega v prometni nesreči. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno presodilo, da tožeča stranka do maksimalne vrednosti škode v višini 6.700,00 EUR oziroma do priznane škode, ocenjene po sistemu totalke, ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo še za 854,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje do plačila. DDV-ja, ki skupaj s stroškom popravila in rezervnih delov presega tožnici pravno priznano škodo v višini 6.700,00 EUR, ji namreč ni mogoče prisoditi.
Tožeča stranka je pojasnila, da je vozilo ves čas uporabljal le direktor, ki je ob nakupu tudi izbral dodatke, ki jih je dodatno plačal in zaradi katerih je bil avto prilagojen njegovemu okusu in njegovim potrebam. Trdila je tudi, da si je vozilo (med popravilom) izposojal pri prijateljih. S takšno trditveno podlago pa tožeča stranka kot pravna oseba nikakor ni mogla utemeljiti okoliščin, nastalih po povzročitvi škode, ki bi zahtevale prisojo (popolne) odškodnine v razmerju do nje (ni namreč navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na uporabno vrednost vozila zanjo). Te trditve kažejo kvečjemu na to, da je nemožnost uporabe vozila vplivala le na položaj direktorja kot fizične osebe.
DDV - oprostitev plačila DDV - oddajanje nepremičnine v najem - izjema od pravila
Dajanje nepremičnine v najem pomeni izjemo, ki je oproščena plačila DDV, tudi če se daje v najem celotni objekt s povsem opremljenimi poslovnimi prostori (tudi z vgrajeno opremo, kot je električni agregat, rentgenska oprema za pregled oseb in prtljage itd. ter celo s pripadajočimi parkirnimi mesti, ki sicer predstavljajo izjemo po 2. alineji 2. točke 44. člena ZDDV-1).
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 126, 126/2, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 55.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - zastaranje pravice do izterjave davka - davek - stroški davčne izvršbe
Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.
Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo.
Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini.
Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.
Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 331, 331/1, 345, 345/2, 345/2-1, 364, 364/2, 371, 371/10. ZDPN-2 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 6. ZDDV-1 člen 45, 68.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - popravek odbitka DDV - davek na promet nepremičnin - obračun DDV
Tako iz dražbenih pogojev kot iz sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je kupec prevzel obveznost plačila davka na promet nepremičnine in druge spremljajoče stroške prodaje (sestave pogodbe, overitve, cenitve, dražbene stroške) in stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca, ki jih kot običajne neposredne stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva priznava tudi poslovna praksa. Strošek popravka odbitka DDV torej presega domet navedene pogodbene klavzule, ker ni običajen strošek prodaje nepremičnine. Zmotno je namreč tudi pritožbeno stališče, da je popravek odbitnega DDV davek, ki je vezan na prodajo nepremičnine. Na to prodajo kot davčni dogodek je kot davčna obveznost neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitnega DDV je le posredni strošek, nastal kot posledica prodaje nepremičnine kot razveznega pogoja za nastop davčne obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV.
ZFPPIPP pa ne nalaga upravitelju, da stroške, ki bodo zmanjševali razpoložljivo kupnino za poplačilo upnika, specificira tako po vrsti kot po višini že pred izdajo sklepa o prodaji in pridobitvijo mnenja ločitvenega upnika.
Plačilo davka na promet nepremičnin je primarno obveznost prodajalca, ki pa ga skladno z dogovorom s kupcem lahko prevali na kupca (prvi odstavek 5. člena in 6. člen ZDPN-2). Navedene zakonske obveznosti je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen tudi v primeru, če v dogovoru s kupcem (45. člen ZDDV-1) v prodajno ceno vkalkulira tudi obračunani DDV. Če dogovora po 45. členu ZDDV-1 s kupcem ne doseže, po dražbenih pogojih pa v kupnino ni bil vključen tudi DDV, pač pa je kupca bremenil le davek na promet nepremičnine in stroški za prenos lastništva, je strošek popravkov odbitka DDV strošek, ki skladno s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno razdelitveno maso in s tem ločitvenega upnika.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 224, 224/2, 389, 389/1, 389/1-1, 389/1-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
vračilo dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - postopek osebnega stečaja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe
Vrnitev akontacije dohodnine ne spada med prejemke, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz stečajne mase, spada v stečajno maso in je ni mogoče v celoti izvzeti iz stečajne mase, niti iz razlogov, ki jih v pritožbi navaja dolžnica. Čeprav višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je pritožnica znašla, pa z osebnimi okoliščinami zakonskih določb ni mogoče spreminjati
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00003240
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2. ZUPJS člen 48.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - davčna tajnost
Pri vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi takšno soglasje stranke in njenih družinskih članov.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001258
OZ člen 190, 435, 619.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - vključenost davka v ceno - trditveno in dokazno breme
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja, se šteje, da je slednji v ceno vključen. Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je tako na strani stranke, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da DDV v pogodbeno določeno ceno ni vključen.
Tožeča stranka je bila s svojim ravnanjem (obračunavanjem DDV-ja, čeprav ni bila davčna zavezanka) neupravičeno obogatena. Njene pritožbene navedbe, da zgolj navedba postavke DDV na računih ne pomeni, da je bila tožeča stranka s tem obogatena, tako ne morejo biti utemeljene. Obogatitve namreč res ne izkazuje že sama (domnevna) napaka na računu. Utemeljuje pa jo ugotovitev, da so bile med pravdnima strankama dogovorjene cene, ki so vključevale DDV.
ZMZPP člen 90, 92, 92/1. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 25, 25/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/3.
varščina - varščina za pravdne stroške - tuja pravna oseba - razmerje z mednarodnim elementom - kraj obdavčitve - davčni zavezanec - gospodarska družba - odvetniške storitve - DDV
Varščina mora zadoščati za poplačilo pravdnih stroškov v celoti. Sodišče mora zato oceniti, kateri stroški in v kakšni višini bodo verjetno nastali tekom konkretnega pravdnega postopka.
Kadar slovenski davčni zavezanec opravlja odvetniške storitve zavezancu s sedežem izven Slovenije, je kraj obdavčitve storitev izven Slovenije. Zato sporne odvetniške storitve niso predmet DDV v Sloveniji.
ZDavP-2 člen 353, 353/3, 397, 397/1, 397/1-36. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4.
obračun prispevkov - rok za predložitev davčnega obračuna - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - davčni prekršek - vsebina plačilnega naloga - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je storilka kot davčna zavezanka v skladu z določbo tretjega odstavka člena 353 ZDavP-2, ki jo prvo sodišče tudi povzema v obrazložitev izpodbijane sodbe, dolžna zase kot samostojno podjetnico najkasneje do 15. dne v mesecu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost, slednje pa poravnati do 20. dne v mesecu. Pritrditi je pritožbi, da v konkretnem primeru gre za tipično opustitev ravnanja, ki je sankcionirana v 36. točki prvega odstavka člena 397. ZDavP-2 z izrekom globe. Kratek opis dejanskega stanja pa zajema tudi podatek o tem, da gre za opustitev predložitve obračuna prispevkov za varnost za zasebnike (op. SVZ), kar pritožba še dodatno utemeljuje s tem, da gre za predložitev obračuna za storilko kot samostojno podjetnico, zaradi česar se je posledično strinjati s pritožbo tudi v delu, da kratek opis dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz izdanega PN zajema vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na opustitev storilke kot samostojne podjetnice v zvezi z nepredložitvijo OPSVZ do 15. 12. 2015.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001419
ZASP člen 81, 105, 105/1, 106, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 193, 198, 378. ZDDV-1 člen 3, 40. ZDDV člen 80.
avtorski honorar - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - neupravičena pridobitev - višina nadomestila - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - skupni sporazum - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - sprememba tarife - začasna tarifa - svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - davek na dodano vrednost (DDV) - obdavčljiv dohodek - zamudne obresti
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev o zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za kabelsko retransmisijo avtorskih del v upravljanju tožnika. Ttudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001355
ZDavP-2 člen 111, 403, 404. SPZ člen 128, 128/1, 138, 148. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 305, 305/1, 371, 371/5. ZIZ člen 24. ZPP člen 151, 154, 155.
zastavna pravica - hipoteka - ločitvena pravica - zavarovana terjatev - fiduciarni posel kot podlaga za nastanek ločitvene pravice - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečajnem postopku - davčni organ - hipotekarni upnik - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Davčni organ nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča le odmeri in tudi izterja, vse kar dela, pa dela v korist občine, ki ji to nadomestilo pripada kot izvorni prihodek. Zato je tudi zastavna pravica v zavarovanje terjatve občine pridobljena v korist občine. Davčni organ tako zastavno pravico v zavarovanje terjatev občine iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pridobi kot fiduciarni imetnik za račun občine kot benificiarja. Tožeča stranka je tako tista oseba, ki z vpisom hipoteke pridobi pravico do plačila svoje terjatve iz določenega dolžnikovega premoženja pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. To pa je vsebina ločitvene pravice iz prvega odstavka 19. člena ZFPPIPP. To nadalje pomeni, da je občina, torej tožeča stranka, tista, ki ima ločitveno pravico v stečajnem postopku.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je terjatev občine, zato je tožeča stranka po navodilih davčnega organa pravilno ravnala, ko je terjatev prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, pravilno pa je tudi stališče, da je zato upravitelj moral priznati to terjatev tožeči stranki. Zastavna pravica pa je bila (med drugim, saj so bile zavarovane terjatve v bistveno višjem znesku od zneska terjatve tožeče stranke) ustanovljena tudi za zavarovanje zapadle obveznosti tožeče stranke. Dejstvo, da se je sklep o zavarovanju nanašal na celoten izvršljivi seznam izvršljivih naslovov, po katerem gre za terjatve več upnikov, ne prestavlja nikakršne težave v primeru poplačila terjatev iz tega premoženja. Vsi upniki, na katere se ta seznam nanaša, so namreč v istem poplačilnem vrstnem redu, kar pomeni, da se v primeru, da prejeta kupnina ne zadošča za poplačilo vseh terjatev tega vrstnega reda, med upniki istega vrstnega reda terjatve poplača sorazmerno (smiselno peti odstavek 371. člena ZFPPIPP). S tem pa se izkaže, da je pravilna tudi siceršnja praksa stečajnih upraviteljev, ki v takih primerih priznavajo tako terjatev kot ločitveno pravico občine.
izrek odločbe o prekršku - davčni odhodki - nepravilni podatki
Natančno branje celotne odločbe prekrškovnega organa (tudi celotne obrazložitve) pa v nasprotju z zaključki prvega sodišča pokaže, da je nepravilnost zavedenih računov za opravljene storitve, ki so jih pravni osebi izstavili dobavitelji, ki naj bi bile povezane osebe z obdolženo pravno osebo (to je tudi glavni očitek obeh storilk v vloženih ZSV), ob natančno razdelanem tabelarnem prikazu posebej dodatno pojasnjena za vsak račun posebej v obrazložitvi odločbe prekrškovnega organa. Zato se tudi pritožbeno sodišče ne strinja s tem, da bi moral izrek odločbe prekrškovnega organa vsebovati še dodatno konkretizacijo o tem, zakaj posamezni račun predstavlja nepravilen podatek, pri čemer pritožba pravilno opozarja, da se obema storilkama očita zgolj upoštevanje posameznih računov, ki so predstavljali nepravilne podatke, ne pa neresnične oziroma nepopolne. Izrek odločbe prekrškovnega organa, ki se očitno navezuje na predhodni inšpekcijski nadzor davčnega inšpekcijskega organa z dne 3. 4. 2015, je že sedaj glede očitka obema storilkama dokaj obsežen. V kolikor pa bi iz izreka tako, kot nepravilno zaključuje prvostopno sodišče izhajala še obrazložitev za vsak posamezni račun o tem, zakaj je takšen račun tudi nepravilen podatek, ki je bil zaveden v davčne odhodke, pa bi se po oceni pritožbenega sodišča obsežnost izreka še povečala in bi bil takšen izrek po nepotrebnem obremenjen s podatki, ki v izrek ne sodijo, sodijo pa v obrazložitev odločbe o prekršku, kar bi lahko vodilo celo v nepreglednost izreka.
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/7, 158. ZASP-B člen 26, 26/4.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv
Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine.
Ker je Tarifa 1998 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila.
Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00001011
ZASP člen 30, 81, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/2, 158, 168, 168/2. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
kolektivne organizacije - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - neodrska glasbena dela - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - DDV - seznam - prekršek
V času uveljavitve ZASP-B se je v skladu s četrtim odstavkom 26. člena omenjenega zakona obravnavala kot veljaven skupni sporazum tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi presplošne opredelitve meril za določitev nadomestila, razveljavilo navedeno tarifo v prvem odstavku poglavja II. Javno oddajanje. Pritrditi je treba prvostopenjskemu sodišču, da je navedena ustavna odločba povzročila "tarifno praznino" za (pogodbeno) določitev nadomestila. Tožeča stranka je imela v četrtem odstavku 157. člena ZASP zakonsko podlago za odpravo te tarifne praznine z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP. To je tudi storila s sprejetjem tarife Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
Memorandum o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999, njegov Dodatek in na njuni podlagi sklenjene licenčne pogodbe ne veljajo več. Navedenih dogovorov v obravnavani zadevi kot relevantno pogodbeno (to je sporazumno določeno) pravo ni moč uporabiti.
V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ima naravo skupnega sporazuma o tarifi za uporabo avtorskih del, sklenjenega med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikom (kot so ga predvidele z ZASP-B spremenjena določba 156. in (posredno tudi) 157. člena) še zmeraj tarifa kolektivne organizacije, ki je veljala na dan uveljavitve ZASP-B. Takšna tarifa pa je bila tudi za kabelsko retransmisijo vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, sprejetem v letu 1998 (v nadaljevanju Pravilnik iz leta 1998). Le-te gre zato (v skladu z zakonom) šteti za veljaven skupni sporazum, ki ga je potrebno uporabiti tudi v konkretnem primeru.
DAVKI - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/2, 48/8. ZD člen 142. ZGD-1 člen 7, 667, 671, 671/2, 672.
zavarovanje davčne obveznosti s hipoteko - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka zoper dediče - ugovor novega dolžnika - prehod obveznosti na dediča - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - davčne obveznosti - prevzem carinskih in davčnih obveznosti - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - statusno preoblikovanje s. p. - gramatikalna razlaga
Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, lahko poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, mora namreč praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti, posledično pa glede na splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001520
OZ člen 13, 13/2, 13/4, 190, 191, 197, 336, 336/1, 346. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. ZUreP-1 člen 138, 138/1, 138/2, 138/3, 139. ZJS člen 1, 1/1, 57.
javni sklad - pojem gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - pridobitna dejavnost - gradnja komunalne infrastrukture - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namenska razlaga zakonske določbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - splošni zastaralni rok - trdtiveno in dokazno breme - trditvena podlaga - priznana dejstva - neprerekane navedbe - pavšalni ugovor - (ne)sklepčnost tožbe - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - izognitev sili - zmotna uporaba materialnega prava - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - solidarna obveznost - stroški postopka - DDV - davčna stopnja
Opravljanje lokalnih javnih služb je bistveno širši pojem od "gradnje" in vključuje tudi obnovo in obratovanje.
191. člen OZ se ne uporabi, če je nekdo plačal, da bi se izognil sili. Beseda "sila" se je že doslej razlagala široko, kot neugodne posledice. Prav to pa je tožeča stranka trdila. V obnovo (v resnici pa gradnjo) kanalizacijskega omrežja se je tožeča stranka spustila zato, ker ji je grozilo, da bodo kupci stanovanj v X. zahtevali pogodbene kazni zaradi zamude pri pridobivanju uporabnega dovoljenja.
V obravnavanem primeru Pogodba ni zasledovala pridobitnih namenov, zaradi česar je potrebno v skladu z določbo četrtega odstavka 13. člena OZ zaključiti, da Pogodba ni gospodarska pogodba. Zanjo zato velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ).