Če je v pogodbi že podano zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa ni overjeno, tožnica zoper toženca nima novega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, temveč lahko zahteva le overitev podpisa. Gre za situacijo iz 4. točke 40. člena ZZK-1.
Če obdarjenka od darovalca zahteva overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, mora najprej izkazati izpolnjenost pogojev po 17. členu ZDDD, to je plačilo davčnih obveznosti.
Sodišče je z odločitvijo, da bo vknjižba v zemljiško knjigo na podlagi sodbe mogoča šele potem, ko bo tožena stranka poravnala svoje davčne obveznosti, prekoračilo postavljeni tožbeni zahtevek, saj ni prisodilo nekaj manj od zahtevanega, temveč nekaj drugega. Prav tako je s svojo odločitvijo poseglo v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079823
ZDen člen 72. ZPP člen 155, 254, 254/3. ZDDPO člen 9, 9/2, 70.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje z izvedencem – bruto znesek odškodnine – davčni odtegljaj – potrebni stroški – potni stroški
Tožnica je glede dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti davčna zavezanka po ZDDPO, po katerem se davek plačuje akontativno, kar pomeni, da izplačevalec odtegne od bruto zneska v državno blagajno t. i. davčni odtegljaj v določenem odstotku. Zato tožnici pripada odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja v bruto in ne neto znesku.
Povračilo potnih stroškov tožničinega odvetnika izven sedeža razpravljajočega sodišča je upravičeno le, če s tem ni porušeno ravnovesje med procesnimi položaji strank.
osebni stečaj - ugovorni razlog - pogoj za odpust obveznosti - neplačilo prispevka - plačilo socialnih prispevkov - davek - nepravilni podatki
Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnava kot davek. Med davki in prispevki so razlike.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0069072
URS člen 14, 22, 23, 33. ZIZ člen 87, 88, 197, 197/1, 197/1-3, 197/3, 198. SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
prodaja nepremičnine - sklep o poplačilu - prednostne terjatve - lastninska pravica v pričakovanju - sklep o delitvi solastnine - varstvo hipotekarnega upnika - poseg v ustavne pravice - neustavnost zakonske določbe - pravica do sodnega varstva
V primeru delitve solastnine z izplačilom preostalih solastnikov imajo solastniki zgolj klasično denarno terjatev, nimajo pa več nobene pričakovalne pravice do pridobitve lastnine oziroma solastnine.
Samo dejstvo, da je upnica privilegiranih terjatev v predmetni zadevi država, še ne pomeni, da gre že v osnovi za prevlado javnih interesov nad zasebnimi. Ker mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, je zakonodajalec za izenačitev in varstvo njegovega položaja poskrbel s tem, da je poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Pri tem že zakon jasno določa, da imajo te privilegirane terjatve pri poplačilu prednost pred terjatvami ostalih upnikov ne glede na dobro vero ali vrstni red pridobitve zastavne pravice, tudi pred tistimi z zastavno pravico v najboljšem vrstnem redu, kar praktično pomeni, da so te terjatve zavarovane s posebno obliko zakonite zastavne pravice, publiciteto pa zagotavlja že sama zakonska norma.
Pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do ugodne odločitve oziroma uspešnega izida postopka. Določbe o prednostnem poplačilu privilegiranih terjatev prvi upnici dokončno ne odrekajo pravice do poplačila v rednem izvršilnem postopku, s tem pa je zadoščeno tudi pravici do sodnega varstva.
Čas enega leta iz tretjega odstavka 197. člena ZIZ se šteje nazaj od dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremične kupcu, in ne od dneva razdelitvenega naroka.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 21.
zastaranje davčne obveznosti - poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko - absolutni zastaralni rok - relativni zastaralni rok - stroški davčne izvršbe - primernost izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Določba 126.a člena ZDavP-2 ureja poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko in jo je mogoče uporabiti le v primeru, ko upnica najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, za tem pa pred potekom zastaranja pravice do izterjave vloži predlog za izvršbo na nepremičnino.
Seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov davčne izvršbe.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku – stroški postopka zavarovanja – ne bis in idem – odmera DDV – obdavčljiv dogodek – stopnja DDV – nastanek obveznosti obračuna DDV
O stroških pritožbenega postopka v zvezi začasno odredbo je že bilo pravnomočno odločeno in o tem prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo odločati še enkrat.
Obdavčljivi dogodek v davčnem smislu je bila oprava odvetniške storitve, ta pa je bila zaključena najkasneje z zadnjim procesnim dejanjem.
ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 49, 125, 145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9. ZIZ člen 17, 21, 55, 55/2, 58, 58/1. ZPIZ-1 člen 228, 228/2. ZPSV člen 15, 15/1.
primeren izvršilni naslov - sklep davčnega organa - seznam izvršilnih naslovov - davki in prispevki - obračun obresti - stroški prisilne izterjave davkov in prispevkov - zastaranje
Čeprav je izvršljiv sklep davčnega organa izvršilni naslov, ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, čeprav je o njih odločeno s sklepom o prisilni izterjavi.
ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZDavP-1 člen 128. ZDavP-2 člen 143.
uveljavljanje zahtevka zoper družbenika izbrisane družbe - davčni dolg izbrisane družbe - začetek postopka davčne izvršbe - obvestilo o neplačanem davku - enoletni prekluzivni rok
Obvestilo družbeniku o dolgu izbrisane pravne osebe ne pomeni uveljavitve zahtevka v skladu z desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, ki predpisuje enoletni materialnopravni prekluzivni rok za uveljavitev zahtevka zoper družbenika izbrisane družbe (to pomeni npr. vložitev tožbe, predloga za izvršbo oziroma za nadaljevanje že začete izvršbe zoper prvotnega dolžnika, izdaja sklepa o izvršbi v davčnem postopku).
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1, 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
preizkus terjatev – napotitev na tožbo – ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov. V takem primeru se tistega, ki je terjatev prerekal, napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Pri tem ni pomembno, da je upravitelj ugovarjal, da naj bi bila terjatev zastarana, saj noben razlog za ugovor napotitve v primeru obstoja izvršilnega naslova ne more spremeniti.
ZIPRS1314-A člen 60.a, 60.a/1, 60.a/3. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZOdvT tar. št. 3100.
sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) - nastanek obveznosti obračuna DDV - datum opravljenih odvetniških storitev - nagrada za postopek
V obravnavani zadevi so bile vse odvetniške storitve opravljene pred 1.7.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314 – A, Ur. list RS, št. 46/2013). V prvem odstavku 60.a člena tega zakona je splošna stopnja DDV z 20 % dvignjena na 22 %. Obdavčljiv dohodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so stvari opravljene (prvi odstavek 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1). Zato se tudi v konkretnem primeru za odvetniške storitve, ki so bile v celoti opravljene pred 1.7.2013, DDV obračuna po stopnji 20 %, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 60.a člena ZIPRS1314 – A).
renta – premoženjska škoda – izgubljeni dohodek – delo na črno – davščine
Uveljavitev ZPDZC ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala odmik od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ustavitev postopka
Da si obveznosti ni obračunala, ker je bila insolventna in ni več poslovala, ne more biti upoštevno, saj kaže na to, da se je dolžnica za to odločila zavestno; vsaki odrasli osebi je namreč jasno, da nemožnost plačila ne vpliva na obstoj davčne obveznosti.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - pogoji za sodno izvršbo - uveljavitev zahtevka zoper družbenika kot pravnega naslednika izbrisane družbe - prekluziven enoletni rok - zastaranje terjatve
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe, temveč njena neuspešnost.
Upnik je svojo terjatev zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe uveljavljal pravočasno že v samem postopku davčne izvršbe.
Pravilno je pravostopno sodišče presodilo, da do plačila obresti na plačani DDV tožeča stranka ni upravičena niti po pravni podlagi iz 193. člena OZ. V skladu z navedeno določbo je treba v primeru vračanja tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati zamudne obresti od dneva vložitve zahtevka, če je bil pridobitelj nepošten, pa od dneva pridobitve. Od tedaj dalje, ko pridobitelj izve ali bi lahko izvedel, da je nekaj pridobil neupravičeno, postane nepošten.
OZ člen 131, 179, 280. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 124, 124/1, 125, 125/2, 125/3.
prometna nesreča – povrnitev škode - vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – dokazni standard - nadpolovična verjetnost – dohodnina
To, ali je ta del škode nastal v posledici v nesreči utrpele poškodbe ledvene hrbtenice ali pa v posledici do nesreče zanj nezaznavnih degenerativnih sprememb, prirojene anomalije in klinasto stisnjenega vretenca, ki pa so ravno zaradi nesreče postale za tožnika zaznavne, je v pogledu obstoja vzročne zveze nepomembno. Nepravilne (ali pomanjkljive) trditve o tem zato to ne morejo biti razlog za zavrnitev dela zahtevka, ki se nanaša na ta del škode.
V primeru, ko je glede določenega dejstva dokazni standard, po katerem je izključen vsak razumen dvom v njegovo resničnost, nedosegljiv, je mogoče odločati tudi na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti, pri čemer se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to pa je tisti, ki presega 50 %. Na podlagi mnenja izvedenca, ki je zgolj dopustil možnost, da so spremembe tožnikovega življenja po nesreči lahko bile sprožilni element za manifestacijo težav z ledveno hrbtenico, pa ni mogoče zaključiti, da je vzročna zveza dokazana z nadpolovično verjetnostjo.
Tožena stranka bo prisojene zneske odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka znižala za akontacijo dohodnine in tožniku izplačala zgolj tak zmanjšan znesek. Obveznost bo s tem delno izpolnjena direktno tožniku, delno pa Republiki Sloveniji. Do kakršnekoli obogatitve tožnika zato ne more priti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069676
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 1. ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78, 146.
Bistven pogoj za obravnavo najemnine kot obdavčene transakcije je dejstvo, da ima najemnik pravico do odbitka celotnega DDV. Tega pogoja tožeča stranka v času podpisa sporne izjave ni izpolnjevala.
Tožena stranka lahko skladno z zakonsko ureditvijo popravi obračunan DDV za zneske, ki jih ne bi bila smela obračunati, in od države zahteva vračilo. To pomeni, da ima terjatev, ki predstavlja premoženjsko pravico. Na njeni strani je zato premoženjska korist in posledična obogatitev podana.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI
VSL0063559
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDDPO člen 39, 40, 40/1. ZPD člen 4. ZDavP člen 20. OZ člen 148.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja davčnega organa – odmera davka – davek od dobička pravnih oseb – odločanje brez pravne podlage – pravilna razlaga zakona – avtonomna razlaga pravne norme – jasnost davčnega predpisa
Avtonomna razlaga pravne norme, čeprav se je izkazala za napačno, ne predstavlja očitanega nedopustnega arbitriranja. Tožena stranka je argumente tožeče stranke preučila in nanje z lastnimi argumenti tudi odgovarjala, kar je tudi sicer njena dolžnost in ne predstavlja niti odstopa od profesionalne skrbnosti, niti kršitve dolžnega ravnanja.