določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je tožnica sodnica drugega sodišča iste stopnje, ki posluje v drugem mestu kot pristojno sodišče, ne more ogrožati (videza) nepristranskosti sodišča.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vložitev vloge pri napačnem sodišču - naslovitev vloge na napačno sodišče - zastopanje po odvetniku - očitna pomota odvetnika - napaka odvetnika - prepozna pritožba - dolžna skrbnost odvetnika - zavrženje pritožbe
Pritožba, poslana priporočeno po pošti zadnji dan roka na nepristojno sodišče, je prepozna, saj ni šlo za očitno pomoto vložnika, temveč neskrbnost odvetnikov, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sprejem osebe v varovani oddelek - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavanem primeru bo prevoz do nasprotne udeleženke v vsakem primeru potreben, saj se ne nahaja v kraju enega ali drugega sodišča. Ni bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj. V obravnavani zadevi ne gre za kvalitativno prostorsko razliko v razdalji. Postopek, v katerem se obravnava ranljiva oseba, se je že podaljšal na račun odločanja o predlogu za prenos pristojnosti, tudi zato ugoditev predlogu ne bi bila smotrna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - aktivna legitimacija - predsednik sodišča - zakoniti sodnik - zavrženje predloga
Predsednik sodišča v pravdnem postopku ni pristojen podajati predlogov po 67. členu ZPP, marveč ima tako pooblastilo zgolj razpravljajoči sodnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotna udeleženka ne bi bila psihofizično sposobna opraviti poti na sodišče.
Ker predlagatelj v določenem roku ni plačal sodne takse niti ni zaprosil za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, je nastopila fikcija umika predloga za dopustitev revizije.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Ker se Okrožno sodišče v Celju ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno, toženka pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti ni ugovarjala, je prišlo do ustalitve pristojnosti in Okrožno sodišče v Celju ni imelo podlage, da se je izreklo za stvarno nepristojno.
upravni spor - pritožba zoper sodbo - tek roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je pritožbeni rok pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijane sodbe pritožnici, to je 21. 9. 2025, in je upoštevajoč dela proste dneve potekel 6. 10. 2025. Iz poštnega žiga na ovojnici je razvidno, da je pritožničina pooblaščenka pritožbo zoper izpodbijano sodbo vložila priporočeno po pošti dne 7. 10. 2025, torej po izteku pritožbenega roka, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo kot prepozno.
pritožba v upravnem sporu - postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ta pogoj ne velja samo v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Po četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače, pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZST-1 člen 12, 12/1, 14a, 14a/1, 34.
razveljavitev plačilnega naloga - postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - ugoditev predlogu
Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki, na območju katerega je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem v Domžalah in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca (Žiri) namreč znaša 58 km, med Okrajnim sodiščem v Škofji Loki in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca pa le 28 km. Poleg tega se v skladu z določbo petega odstavka 15. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljen pritožbeni razlog - neutemeljena pritožba - kasatorično pooblastilo - procesna kršitev
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, ko pritožbenemu sodišču očita obstoj procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču namreč ne očita, da bi ne obrazložilo, zakaj je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo, namesto, da bi jo spremenilo, marveč meni, da pritožbi tožeče stranke v tem delu sploh ne bi smelo ugoditi, ampak bi moralo odločitev sodišča prve stopnje v tem delu potrditi. To ni dovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (četrti odstavek 357a. člena ZPP).