CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00091319
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 36, 36/1, 39, 45, 45/1-a, 45/1-b, 52. ZIZ člen a42.b.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - uporaba Bruseljske uredbe I - nasprotovanje javnemu redu - očitna kršitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - napake pri vročanju - možnost sodelovanja v postopku - kršitev kontradiktornosti - izvedba naroka - postopek predhodnega odločanja - zavrnitveni razlog - zavrnitev priznanja - nerelevantne pritožbene navedbe - zavrnitev pritožbe
Odločanje v postopku zavrnitve priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe je zamejeno z razlogi iz 45. člena Uredbe Bruselj I bis. Neodločilne so zato vse pritožbene navedbe, ki merijo na vsebinsko nepravilnost tuje sodne odločbe, kot tudi vse trditve, ki se nanašajo na druge postopke. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na dodatne, razširjene razloge za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe, ki jih predvideva ZMZPP.
Zavrnitveni razlog po točki b prvega odstavka 45. člena Uredbe Bruselj I bis pride v poštev takrat, ko tožena stranka zaradi napak pri vročitvi začetnega pisanja resnično ni imela možnosti seznanitve s postopkom, čeprav je ravnala v dobri veri in storila vse, kar je njeni moči, da bi v postopku sodelovala.
Nasprotovanje javnemu redu zaprošene države mora biti tako očitno - razvidno na prvi pogled - da poglobljena vsebinska presoja zadeve sploh ni potrebna.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ni dvoma, da bi odločanje sodišča o protipravnosti lastnega ravnanja pri strankah in javnosti lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
ZVEtL člen 44, 44/2, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42. URS člen 22.
dopuščena revizija - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega postopka - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe - odsotnost odločilnih razlogov - napačni razlogi - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje se je najprej zadovoljilo oziroma napačno omejilo na necelovito presojo pravno odločilne zakonske določbe. Njen del je enostavno prezrlo. Nato pa je zapolnjevalo navedeno vrzel s pavšalnimi (pomanjkljivimi) razlogi. Takšna obrazločitev ne dosega potrebnih standardov obrazloženosti sodne odločbe, in revident zato ni prejel zadostnih konkretnih odgovorov na svoje trditve v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje. Kršena mu je bila pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS oziroma pravica do poštenega postopka. Pandan tej ustavni kršitvi, tudi v nepravdnem postopku, predstavlja v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nujna delegacija - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - predsednik okrožnega sodišča - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik osebni znanec sodnika, ki odloča v zadevi v kontekstu delegacije pristojnosti, ni odločilna, saj bi kvečjemu lahko utemeljevala izločitev tega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP.
Okoliščina, da je tožnik svak predsednika sodišča, katerega organizacijska enota je sodišče, ki bi moralo v zadevi odločati, pa predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja. Predsednik sodišča namreč v okviru svojih pristojnosti pomembno vpliva na položaj (tudi na kariero) vseh sodnikov pristojnega sodišča. Gre tudi za manjše sodišče in sodno okrožje, poleg tega pa gre za premoženjski spor med bivšima zunajzakonskima partnerjema.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Namenjena je predvsem lažjemu delu sodišča v konkretni zadevi. Prvenstveno torej ne skrajševanju razdalj oziroma lažji dostopnosti do sodišč strankam in pričam oziroma drugim udeležencem v postopku.
neizvedba glavne obravnave - odločitev brez glavne obravnave - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1 in odločilo brez glavne obravnave kljub številnim podanim dokaznim predlogom, ki naj jih izvede?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Po presoji Vrhovnega sodišča bo postopek v obravnavani zadevi enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Sežani, saj nasprotna udeleženka prebiva v Domu upokojencev Sežana, ki je od navedenega sodišča oddaljen le 850 metrov oziroma 12 minut hoje, za razliko od 51,3 kilometrov oziroma 47 minut vožnje oddaljenega Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00090618
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
občinska javna cesta - kategorije - javna kategorizirana pot - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da je v primeru, da je cesta kategorizirana kot občinska javna cesta določene kategorije (v konkretnem primeru kot mestna oziroma lokalna cesta), pogoj za razlastitev, da izpolnjuje merila za kategorizacijo ceste te kategorije (tj. mestne oziroma lokalne ceste), in ni relevantno, ali izpolnjuje merila za kategorizacijo nižje kategorije cest (v konkretnem primeru javne poti)?
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00091418
ZBPP člen 14, 14/3. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek - premoženje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med premoženjem in dohodki po tretjem odstavku 14. člena ZBPP, čeprav v tem odstavku zakon izrecno ne navaja pojma dohodek, pač pa le pojem premoženje, medtem ko v drugih odstavkih navedenega člena izrecno razlikuje med tema dvema pojmoma?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00090616
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
gospodarska javna služba - cestni prevoz potnikov - izdaja sklepa - cena - lokalni referendum - pobuda za razpis referenduma - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje tožbe - ugotovitveni zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep o določitvi cen vozovnic za mestni linijski prevoz potnikov po svoji vsebini in učinkih posamičen (individualen in konkreten) akt, ker zgolj konkretizira že obstoječo splošno in abstraktno normativno ureditev ter neposredno učinkuje v posameznih prevoznih razmerjih med uporabnikom in izvajalcem javne službe, in zato ne more biti predmet referendumskega odločanja po Zakonu o lokalni samoupravi?
- Ali je UPRS dolžno tožbo v upravnem sporu zavreči zaradi neobstoja pravnega interesa, če tožeča stranka po uveljavitvi splošnega akta, na katerega se nanaša pobuda za razpis lokalnega referenduma, tožbenega zahtevka ni spremenila v ugotovitveni zahtevek oziroma v tožbi ni uveljavljala ugotovitvenega zahtevka?
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s 371. členom ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista stališča iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katerih predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča v zvezi s predlaganim vprašanjem.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Da bi bil predlog formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, ter da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni preizkus je omejen le na preizkus uporabe razveljavitvenega pooblastila iz 357.a člena ZPP, toženka pa v pritožbi ni podala navedb zoper vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tej zvezi je sodišču druge stopnje očitala le, da ni obrazložilo, zakaj ne more samo dopolniti dokaznega postopka, kar pa ne drži, saj je sodišče druge stopnje navedlo, zakaj meni, da ne more samo odločiti o zadevi, temveč jo mora vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka tem razlogom v pritožbi ni nasprotovala. Prav tako ni navedla, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o zadevi. Ob sklicevanju na več sodnih odločb je v pritožbi nasprotovala le razlogom za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, ne pa vračanju zadeve temu sodišču v novo sojenje. S tem je toženka zgrešila dopustni pritožbeni okvir.
osnovna plača - dodatek za delovno dobo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno, da se dodatek za delovno dobo, pridobljen pri prejšnjih delodajalcih, vključi v osnovo plačo delavca, če se delavec in delodajalec tako dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in s tem niso kršene minimalne pravice delavca, določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00090621
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/3.
mednarodna zaščita - pomanjkljiva dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - sodbe ni mogoče preizkusiti
O kršitvi načela proste presoje dokazov je mogoče govoriti (le) takrat, ko dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar ni opravljena ocena vsakega dokaza posebej, nato pa še vseh dokazov skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva. Povedano drugače: zgolj nestrinjanje sodišča z dokazno oceno toženke oziroma drugačna interpretacija listin, tožnikovih izjav in ostalega procesnega gradiva očitno ne pomeni, da dokazne ocene ni oziroma da je formalno pomanjkljiva. Nasprotno, šele formalno popolna dokazna ocena sodišču omogoča, da se opredeli do njene vsebinske ustreznosti oziroma formalne logičnosti in prepričljivosti, kar je Upravno sodišče v obravnavani zadevi dejansko storilo.
Zaradi nestrinjanja s toženkino dokazno oceno je Upravno sodišče opravilo lastno dokazno oceno izvedenih dokazov, ki pa bi jo moralo obrazložiti skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Tega po presoji Vrhovnega sodišča ni storilo. Na glavni obravnavi je sicer izvedlo dokaze z zaslišanjem tožnika in pregledom listin (57. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe) in te dokaze ocenilo drugače od pritožnice, vendar pa svoje ocene teh dokazov ni obrazložilo in tudi ni navedlo razlogov, ki so pripeljali do sprejete odločitve.
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka je predlog za dopustitev revizije vložila po predsednici toženke, pri čemer ni zatrjevala niti izkazala, da ima vlagateljica opravljen pravniški državni izpit.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov iz državnega proračuna - trditvena podlaga - razpravno načelo - izvajanje dokazov - sporna dejstva - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v socialnem sporu skladno z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti pravdnega postopka vezano na trditveno podlago oziroma tožbeni temelj, ki in kakor ga opredeli tožeča stranka, in ali je skladno z omenjenima načeloma dolžno pri izvedbi dokaza z izvedencem (in drugih dokazov) ostajati znotraj okvirov konkretnega dokaznega predloga in dokazne teme, ki in kakor ju opredeli stranka, ki predlaga izvedbo dokaza;
- ali lahko sodišče v socialnem sporu na podlagi določb 61. in 62. člena ZDSS-1 razširi tožbeni temelj in s tem predmet obravnavanja zadeve tudi na dejstva, ki med strankama niso sporna.