Predlog se zavrne.
Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje da je vloga umaknjena. Ker je ta pogoj izpolnjen, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se predlog šteje za umaknjen.
Pritožnika se v večjem delu pritožbe izčrpno ukvarjata z vsebino materialnih predpisov, od katerih naj bi bilo odvisna odločitev v konkretnem primeru, ter nasprotujeta materialnopravni presoji sodišča druge stopnje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP.
V pritožbi sicer navajata, da bi moralo sodišče druge stopnje sámo meritorno odločiti, vendar pri tem izhajata iz napačne predpostavke, da bi bilo treba ugotovljeno dejansko stanje le subsumirati pod pravilno materialnopravno normo. Kot je razvidno iz obrazložitve sodišča druge stopnje, zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, zato bi izhajajoč iz materialnopravne kvalifikacije, ki jo je napravilo sodišče druge stopnje, moralo na novo in prvič ugotavljati obsežen sklop pravnih dejstev glede delov stavbe in solastnine na skupnih delih. Pritrditi gre presoji, da bi s tem prekomerno poseglo v pravico udeležencev do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Pomisleki o delovanju drugih sodišč in ne pristojnega, niso utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP. Prav tako določitve drugega stvarno pristojnega sodišča ne utemeljujejo očitki, ki se nanašajo na nezadovoljstvo stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami pristojnega sodišča.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrže.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelja sta vlogo vložila sama, pri tem pa nista izkazala (niti navedla), da imata opravljen pravniški državni izpit. Njun predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
V tej zadevi je bil postopek prekinjen do odločitve SEU. To je o podanem predlogu za predhodno odločanje že odločilo, zato je sodišče z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se postopek nadaljuje.
Pritožba zoper opisano ugotovitev, ki se sklada z izpolnitvijo pogoja za nadaljevanje postopka, kakor je bil določen v sklepu o prekinitvi, je očitno neutemeljena, nasprotuje načelom 11. člena ZPP in zato ne terja dodatnega odgovora.
Predlog se zavrne.
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ter izkazal, ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo vprašanje, zavrže, sicer pa zavrne.
V obravnavani zadevi gre za očitno računsko pomoto, ki jo je sodišče druge stopnje smelo odpraviti. V obrazložitvi prvotnega sklepa o pritožbenih stroških je namreč natančno pojasnilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo predlagateljici, nato pa je navedene stroške (vrednosti) le napačno seštelo.
Dejanske okoliščine, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti iz razloga zagotovitve videza nepristranskosti sojenja, se morajo nanašati na pristojno sodišče kot celoto in ne le na nekatere sodnike oziroma na določenega sodnika tega sodišča.
Osebne zamere, kot navaja tožeča stranka v predlogu, so lahko kvečjemu razlog za izločitev posameznega sodnika, ne pa za vsesplošen dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča.
Za formalno popolnost predloga mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
Dolžnika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbe prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
Okoliščina, da direktor toženke sploh ni bil sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, temveč na Okrajnem sodišču v Kranju, kjer pa sodniške funkcije tudi ne opravlja že skoraj devetnajst let, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.