predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (61. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
ZPP člen 1, 17, 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 46, 48. ZODPol člen 101, 101/7, 103, 103/1. ZDR-1 člen 4. Uredba o pomožni policiji (2022) člen 17, 18, 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - neizbrani kandidat - diskriminacija - civilnopravno razmerje - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Narava pravnega razmerja, ki se na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji vzpostavi med pomožnim policistom in toženko, utemeljuje sklep, da ne gre za delovno razmerje oziroma za razmerje, ki bi bilo vsebinsko podobno delovnemu (prim. 4. člen ZDR-1). Za odločanje o tej zadevi zato ni stvarno pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti (1. člen ZPP).
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - negativni kompetenčni spor - spor o pristojnosti - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.
objektivna nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - ugovor krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženke z delom Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
V predlogu za delegacijo pristojnosti, o katerem odloča Vrhovno sodišče, ni mogoče grajati krajevne pristojnosti sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073081
SPZ člen 143. ZIZ člen 170, 243, 244, 245. ZPP člen 13, 306, 378. ZDen člen 88.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - prisilna hipoteka - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - sodna poravnava - intervencijski učinek - subjektivne meje pravnomočnosti - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugi pravdi - zavrnitev revizije
Ker tožnica ni stranka sodne poravnave, jo ta v skladu s subjektivnimi mejami pravnomočnosti ne zavezuje. Na njen položaj bi sicer lahko vplivala, če bi kot pravnomočna odločba v svetu prava ustvarilo novo dejstvo, ki učinkuje erga omnes. Ker je bilo pravno razmerje v resnici oblikovano (prenos lastninske pravice) šele s sklenitvijo sodne poravnave (v kateri je prvič vsebovano tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na tožnico), to na predhodno pridobljeno prisilno hipoteko ne more več vplivati (245. člen ZIZ). Lastninskopravna razpolaganja ne morejo imeti učinka za nazaj.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ-UPB1 člen 179, 179/1, 182.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - povrnitev bodoče škode - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, in sicer 179. in 182. člen OZ, ko tožeči stranki nista v celoti priznali vtoževane odškodnine iz naslova strahu in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
prenos pristojnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje
Pogoj, da se načelo ekonomičnosti postopka lahko uresničuje prek pravila iz prvega odstavka 300. člena ZPP, je da pravde tečejo pred istim sodiščem. Ker ta pogoj v obravnavani zadevi ni podan, ga je pa mogoče izpolniti prek instituta prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP, je očitno, da prenos pristojnosti v obravnavani zadevi ustreza pojmu drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka okrožna sodnica svétnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki naj bi v tej zadevi odločalo, bi lahko v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - kazenska ovadba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - konfliktnost stranke v postopku - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v konkretnem postopku, ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti.
Sodnik mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena ZSS) in mora biti sposoben objektivno odločati tudi v sporih, v katerih mora nemoten potek postopka in procesno disciplino zagotoviti z zakonsko predvidenimi ukrepi.
Kazenska ovadba ali predlog za kazenski pregon zoper sodnika pristojnega sodišča oziroma sodnika tega sodišča zoper stranko postopka je lahko le razlog za izločitev tega sodnika (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Zato kazenske ovadbe oziroma predlogi za kazenski pregon ne morejo biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Pristojno sodišče ima skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov, tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.
Vsebina tožbenega zahtevka ne spada na področje materialnega procesnega vodstva iz prvega odstavka 285. člena Zakona o pravdnem postopku.
Materialno procesno vodstvo se torej nanaša na pridobitev pojasnil v zvezi z dejanskim stanjem in pravnim razmerjem, ki sta sporna med strankama, ne pa na oblikovanje zahtevkov oziroma predloga v upravnem sporu, kako naj sodišče odloči v zvezi z izpodbijanim upravnim aktom.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pomembno pravno vprašanje - priposestvovanje - raziskovalna dolžnost - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti izpostavlja pravno vprašanje glede narave posebnih okoliščin, ki narekujejo raziskovanje lastninsko pravnega stanja s strani priposestvovalca in posledično (ne)obstoja dobre vere na strani posestnika oziroma domnevnega priposestvovalca. V spornem primeru je ključno vprašanje obstoja posebnih okoliščin, ki sprožijo obveznost priposestvovalca, da izpolni raziskovalno dolžnost glede lastninske pravice oziroma lastninskega stanja nepremičnine, na kateri zatrjuje lastninsko upravičenje, pridobljeno s priposestvovanjem. Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva ne izpostavlja vprašanja, kjer sodne prakse sodišča še ni, izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje pa ne odstopa od utrjenih stališč, ki jih je do sedaj zavzelo v zvezi z navedenim pravnim vprašanjem. Zato v zahtevi izpostavljeno vprašanje ne omogoča zaključka, da bi bila meritorna odločitev Vrhovnega sodišča lahko pomembna za zagotovitev pravne varnosti enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 99, 99/1. ZUreP-3 člen 209, 209/4.
predlog za dopustitev revizije - odstranitveni zahtevek - stvarnopravno varstvo - služnostna pogodba - razlastitev - javna korist
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali ima lastnik nepremičnine v primeru, ko objekt javne gospodarske infrastrukture nezakonito posega v njegovo lastnino, pravico, da skladno z določili SPZ zahteva odstranitev nezakonitega objekta ali kakršnokoli drugo pravico, ki jo lahko uveljavlja pred sodišči Republike Slovenije? Oziroma nasprotno, ali ima lastnik nepremičnine v primeru, ko objekt javne gospodarske infrastrukture nezakonito posega v njegovo lastnino, zgolj pravico, da v upravnem postopku pred upravnim organom zahteva svojo lastno razlastitev ali omejitev lastninske pravic v skladu z določili ZureP-3?
predlog za dopustitev revizije - udeleženci postopka - brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravni interes - zavrženje predloga za dopustitev revizije
prenos pristojnosti - zavrnitev predloga - časovna odmaknjenost
Okrajno sodišče v Kamniku ne more biti obremenjeno z dvomom glede nepristranskosti tega sodišča zato, ker je pred 30 leti pooblaščenec tožnikov tem istim strankam sodil na tem sodišču. Gre za časovno oddaljen dogodek, ki s položajem nepristranskosti sedanjih sodnikov Okrajnega sodišča v Kamniku sam po sebi nima nikakršne povezave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00072983
ZPP člen 380, 380/2. OZ-UPB1 člen 86, 86/1. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 21. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
neposredna revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - razvoj sodne prakse - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - ugoditev reviziji
Od izdaje izpodbijanih sodb je minilo že nekaj let, v vmesnem času pa je Vrhovno sodišče zaradi razvoja prava EU nadgradilo svojo sodno prakso na področju kreditov v švicarskih frankih. Iz razlogov sodb sodišč nižjih stopenj je razvidno le splošno opozorilo bančnega referenta tožnikoma glede valutnega tveganja, zato ni mogoče razbrati, katero pojasnilo ali gradivo banke bi pomenilo ponazoritev materializacije tveganja v sferi obveznosti kreditojemalcev, ki bi pri povprečnem potrošniku mogla in morala povzročiti ne le zavedanje možnih tečajnih nihanj (in možnih sprememb višine obrokov), temveč tudi zavedanje resničnih posledic velike depreciacije obračunske valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita. Tako vsebino pojasnilne dolžnosti, da lahko govorimo o tem, da je bila izpolnjena, terja novejša praksa Vrhovnega sodišča v zadevah glede kreditov v švicarskih frankih.