določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zaslišanje nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da je nasprotna udeleženka po možganski kapi nepokretna, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
Ustaljeno je stališče, da razlogi, s katerimi stranka utemeljuje izločitvene razloge glede konkretnega sodnika, niso hkrati tudi argument za prenos pristojnosti. Tembolj velja, da takšnih razlogov ne morejo predstavljati navedbe, ki so bile v postopku za izločitev sodnika pravnomočno zavrnjene kot neutemeljene.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 118. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - prehodne določbe ZNP-1 - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja revizije ni dovoljeval.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
delegacija pristojnosti - drug tehten razlog - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstva, da je ena izmed strank postopka upokojeni sodnik sodišča (upokojil se je pred štirimi leti), ki je pristojno odločati o zadevi, da sta bila tudi peta toženka in šesti toženec do nedavnega sodnika v isti zgradbi kot sodišče, pred katerim bi moral teči postopek, in upoštevaje odmevnost zadeve, čeprav gre le za odločitev o stroških postopka, pomenijo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nepristranskosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - podatki iz centralnega registra prebivalstva - kompetenčno dejansko stanje - navedbe v predlogu za izvršbo
Skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča se tudi v izvršilnem postopku pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo in ne podatek, ki ga je sodišče morebiti pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.
predlog za dopustitev revizije - postopek izvršbe in zavarovanja - dovoljenost revizije - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00073201
ZPP člen 367a. ZIZ člen 32, 64, 73.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pogodba o finančnem leasingu - izvršba na predmetu leasinga - dolg leasingojemalca - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - leasingojemalec - uporabnik vozila - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno pravno naziranje, da lahko upnik leasingojemalca veljavno zarubi predmet leasinga, čeprav leasingojemalec še ni izpolnil vseh pogodbenih obveznosti in ima na predmetu leasinga le lastninsko pravico v pričakovanju, predmet leasinga pa je v izključni lasti leasingodajalca.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožbena obravnava - ugoditev pritožbi
Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v logičnost te ocene, bi te dokaze sámo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, po potrebi postavilo predlaganega izvedenca ter odločilo v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00074825
OZ člen 39, 335, 335/1, 336, 336/1, 337, 360, 435. ZPP člen 39, 39/1, 40, 40/3, 41, 41/2, 182, 182/3, 196, 197, 370, 370/2, 377, 380, 380/2. ZZK-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 243, 243/4. URS člen 23. ZOR člen 360, 361, 362, 383.
izbrisna tožba - veljavnost prodajne pogodbe - ničnost pogodbe - večkratna prodaja nepremičnine - javna dražba - stečajni postopek - zloraba - razveza pogodbe - predkupna pravica - priposestvovanje - družbena lastnina - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - kumuliranje zahtevkov - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravde - kršitev predkupne pravice - zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve - ovira za vpis lastninske pravice - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - položaj stranke - enotno sosporništvo - pravica do revizije - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije - opredelitev do relevantnih navedb stranke
Na tek zastaranja terjatve kupca za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni vplival pravdni postopek po tožbi tretje osebe zaradi kršitve njene predkupne pravice, saj ni bilo ugotovljeno, da bi prodajalec v pravdnem postopku pripoznal svojo obveznost do kupca.
Zaradi v zemljiško knjigo vpisane prepovedi razpolaganja pa kupec, tudi če bi sodno varstvo zahteval in z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine uspel, lastninske pravice na nepremičnini glede na stanje v zemljiški knjigi ne bi mogel vknjižiti. Zato je nerazumna zahteva, da mora tako sodno varstvo zahtevati z vnaprejšnjim zavedanjem, da končnega cilja (pridobitve lastninske pravice na nepremičnini) ne more doseči. Specifične okoliščine obravnavanega primera zato zapolnjujejo pojem nepremagljivih ovir (360. člen OZ).
ZPP člen 354, 355, 357.a, 357a/5. URS člen 23, 25.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - napačna uporaba materialnega prava - pooblastila pritožbenega sodišča - pritožbena obravnava - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe - neupravičena obogatitev - zavrnitev pritožbe
Razlogi iz odločbe sodišča druge stopnje pravilno utemeljujejo uporabo kasatoričnega pooblastila, saj vprašanji celotnega kompleksa dejstev v zvezi z višino tožbenega zahtevka in s pobotnim ugovorom predstavljata taki samostojni pravni celoti, da bi bilo poseženo v strankino pravico do pritožbe (v načelo instančnosti), če bi sodišče druge stopnje prvič samo odločilo o njiju.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postavljena revizijska vprašanja so prepletena z dejanskimi okoliščinami, prav tako pa že iz vprašanj samih izhaja obča nepomembnost. Odgovor Vrhovnega sodišča torej ne bi presegel pomena, ki ga ima za stranko v obravnavani zadevi.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377, 443, 458, 458/8.
laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti. Poleg tega gre za spor majhne vrednosti, v katerem ni revizije oziroma je ni mogoče dopustiti. Oboje narekuje zavrženje predloga.
ZPP člen 338, 338/1, 357a, 357a/2. DZ člen 138, 141, 183, 189.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - delna razveljavitev - sklep o zavrnitvi pritožbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - stiki - kasatorično pooblastilo - izpodbijani del - obseg pritožbenega preizkusa - nedovoljeni pritožbeni razlogi - neupoštevne navedbe - zavrnitev pritožbe
Zakon je pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejil izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga ne napada, saj ne navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko ugotovljeno kršitev sodišča prve stopnje samo odpravilo, temveč uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in še to glede tistega dela sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila njegova pritožba zavrnjena. Tega dela sklepa s pritožbo po 357a. členu ZPP niti ni dovoljeno izpodbijati ter so pritožbene navedbe že zato neupoštevne.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Pritožnica v pritožbi uveljavlja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izločitev sodnikov - dopustni razlogi - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev pritožbe
Po 66. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo. Tako se uporablja tudi določba drugega odstavka 57. člena ZNP-1, ki priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga tudi osebi, na katero se postopek nanaša. Smiselna uporaba te določbe pomeni, da tudi v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva takšna oseba lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je tako, je Vrhovno sodišče o laični pritožbi predlagatelja vsebinsko odločalo.
Predlog za izločitev se nanaša na izločitev štirih sodnikov. Izločitev treh sodnikov predlagatelj zahteva zato, ker so pred tem sprejeli za predlagatelja neugodno odločitev, predloga za izločitev višje sodnice C. C. pa predlagatelj ni konkretiziral. Predlagatelj torej, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, v resnici izraža nezadovoljstvo z vsebino odločitev v predhodnih zadevah. Za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti so na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva in ne institut izločitve sodnika.