delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - drug tehten razlog - objektivna nepristranskost sodišča - strokovni sodelavec - uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Zgolj zato, ker je bil kot priča v postopku na prvi stopnji zaslišan strokovni sodelavec sodečega višjega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan.
Dejstvo, da je priča hkrati tudi tožničin sin, pa bo moral višji sodnik pri dokazni oceni pričanja strokovnega sodelavca upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva. Tožničin sin je kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Poleg tega ni zaposlen na oddelku višjega sodišča, ki bo zadevo obravnaval, pri čemer gre za največje višje sodišče v državi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločba pritožbenega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00081828
ZGJS člen 76. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenehanje pravice do uporabe - odločba organa - plačilo odškodnine - odvzem nepremičnine iz posesti - splošna raba - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali bi se višje sodišče (sploh ob zaključku, da bi sporna ... načeloma lahko bila predmet lastninjenja po Zakonu o gospodarskih javnih službah - ZGJS) moralo vsebinsko opredeliti do pogojev za lastninjenje na podlagi 76. člena ZGJS in do navedb tožeče stranke v zvezi z izpolnjenostjo teh pogojev, podanih v pritožbenem postopku?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Center starejših Gornji Grad, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
ZPP člen 11, 67, 319, 319/2. ZS člen 104, 116, 116/2. Sodni red (2016) člen 159, 159/2.
ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - pritožbeni postopek - sklep o prenosu pristojnosti - učinek sklepa - ista zadeva - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - razlaga izreka sodne odločbe - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zavrženje predloga
Sodna zadeva med istimi strankami glede istega spora je namreč lahko le ena sama ter zajema sojenje na vseh stopnjah. Ko je bila torej pristojnost za odločanje prenešena na Višje sodišče v Celju, se torej to razteza na vse pritožbene postopke v tej pravdni zadevi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 183, 183/3. ZVPI člen 2, 2-10, 6.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - študij v tujini - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - vrednotenje izobraževanja - priznavanje tujega izobraževanja - preživljanje otrok po zaključku dodiplomskega študija - vpis v prvi letnik
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - zavrnitev predloga - dvom o nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je ena od strank ali njen sorodnik zaposlen na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni. Stališče Vrhovnega sodišča je tudi, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni udeleženka postopka tista, ki je zaposlena pristojnem sodišču, temveč njena sestrična, kakor tudi to, da ta ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Mariboru ni manjše sodišče. Malo je verjetno, da bi vsi zaposleni med seboj sodelovali ali prijateljevali. Predlagateljeve navedbe, da sestrično nasprotne udeleženke vsi sodniki dobro poznajo in se z njo pogovarjajo o osebnih stvareh so pavšalne in neizkazane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00078796
URS člen 23. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168/6. SPZ člen 41. ZD člen 132, 214. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-6, 46, 46/1, 148, 148/1. ZPP člen 205, 205/2.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - vknjižba lastninske pravice na dediče - oporočno dedovanje - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - derivativna (izvedena) pridobitev - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - razlaga zakonske določbe - ustavnoskladna razlaga zakona - zmotna uporaba materialnega prava - prekinitev izvršilnega postopka - ugoditev reviziji
V okoliščinah konkretnega primera bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ (tj. pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice) izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata – možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice – je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga).
predlog za dopustitev revizije - skupno starševstvo - dopuščena revizija - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera niso izpolnjeni pogoji za zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku Doma starejših občanov Trebnje, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu - dvom o nepristranskosti sodišča - določitev odškodnine zaradi razlastitve - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP morajo zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika. Med druge tehtne razloge v smislu te določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.
Pristnejši stiki med sodniki določenega sodnega okrožja predstavljajo okoliščino, zaradi katere bi bilo pri obravnavanju konkretne nepravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00076320
ZVPot člen 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je sodnica pristojnega sodišča (in oddelka) toženčeva žena. Gre za eno izmed najbližjih sorodstvenih vezi in tako za okoliščino, ki bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, kar utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat, redoma soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu na območju drugega sodišča. Takšna okoliščina sicer ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivanja do pristojnega sodišča glede na stanje nasprotnega udeleženca, nesorazmerno težavo. Če je mogoče to težavo olajšati s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, Vrhovno sodišče predlogu tudi ugodi.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - zavrnitev predloga
Zgolj in samo dejstvo, da je zoper nekatere sodnike drugega oddelka predlagatelj sprožil odškodninski spor, še ne more omajati videza nepristranskosti sodnikov drugih oddelkov istega sodišča, ki je tudi drugo največje pritožbeno sodišče v državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00076369
URS člen 23. ZPP člen 7, 212, 318, 379, 389. OZ člen 131.
odškodnina za premoženjsko škodo - vmesna sodba - trditveno in dokazno breme - pravica do sodnega varstva - razpravno načelo - individualizacija - substanciranje - sklepčnost - sklepčnost tožbe po višini - temelj zahtevka - višina zahtevka - vzročna zveza - škoda - obseg škode - ugotavljanje vrednosti - dokazni standard - zahteva za varstvo zakonitosti - dopuščena revizija - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Višina odškodninskega tožbenega zahtevka z izrekom vmesne sodbe, ki je bila predmet pritožbenega preizkusa, ni bila zajeta. Pravna posledica vmesne sodbe je bila le ugotovitev, da so tožniku poplave, za katere odgovarja toženka, odnesle v tožbi naštete stvari, ne pa tudi, koliko so bile te stvari vredne. S tem, ko se je ob reševanju toženkine pritožbe proti vmesni sodbi višje sodišče ukvarjalo z vprašanjem sklepčnosti tožbenega zahtevka po višini, se je (prvič) ukvarjalo s sklopom dejstev, s katerimi se sodišče prve stopnje (še) ni. Tako ravnanje je v opreki z uveljavljenimi ustavnoprocesnimi jamstvi iz 23. člena Ustave.
Tožnica nosi primarno trditveno in dokazno breme glede objektivnega elementa oderuštva, tj. očitnega nesorazmerja med obveznostima pogodbenih strank, konkretno obrestne mere, ki je več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti (377. člen OZ). Vendar je treba upoštevati tožničin specifičen dokazni položaj glede objektitvnega elementa oderuštva, ki ga zatrjuje. Tožnica namreč trdi, da je pogodba oderuška, ker so oderuške obresti, ki so vsebovane/prikrite v glavnici - obrestni delež zneska, navedenega v posojilni pogodbi, pomeni denar, ki ga ni nikoli prejela, Vrhovno sodišče je ob primerljivih okoliščinah že zavzelo stališče, da kadar tožnik zatrjuje negativno dejstvo, toženec pa istočasno izpolnitev lastne obveznosti (izročitev brezobrestnega posojila), on nosi dokazno breme za to dejstvo.