določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom. Z drugimi besedami: najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec dejansko biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Samo dejstvo, da o predlogu za izločitev predsednika sodišča (prve stopnje) odloča predsednik višjega sodišča, torej tisti sodnik, ki vodi poslovanje sodišča (prvi odstavek 7. člena Zakona o sodiščih), zoper njegov sklep pa ni posebne pritožbe (ampak lahko stranka odločitev izpodbija v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari, o kateri odloča višje sodišče), še ne kaže na ogrožanje nepristranskosti vseh sodnikov višjega sodišča oziroma celega sodišča.
Nihče, tudi ne nosilci upravnosodne in pravosodne oblasti, ne more in ne sme posegati v neodvisni položaj sodnika pri odločanju in vodenju zadev, ki so mu dodeljene. Vsak sodnik mora v vseh primerih izključitvenih razlogov, pa tudi v primerih obstoja odklonitvenih razlogov, zaradi katerih bi bila njegova nepristranskost (ali le njen videz) utemeljeno vprašljiva, predlagati svojo izločitev (skladno s 70. in 71. členom ZPP).
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zavrnitev predloga - dvom o nepristranskosti sodišča - pooblaščenec (odvetnik) nekdanji sodnik pristojnega sodišča
Dejstvo je, da se sodniki in pooblaščenci strank (pretežno odvetniki) lahko med seboj poznajo, nekateri med slednjimi pa so nekoč bili sodniki, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Tudi če bi tožnikov pooblaščenec s posameznim sodnikom imel tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za izločitev konkretnega sodnika (70. člen ZPP).
Upoštevati je treba tudi, da gre za eno večjih sodišč, z večjim številom sodnikov, tako da sodelavci med seboj niso nujno osebno povezani, kakor tudi to, da je tožnikov pooblaščenec na pristojnem sodišču opravljal sodniško službo več let nazaj. Na tem sodišču je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili pozneje in z njim niso bili niti v službenem odnosu.
ZPP člen 163, 163/3, 163/7, 367a, 367a/1, 385, 385/3. URS člen 22, 23, 156.
zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za presojo ustavnosti - pomembno pravno vprašanje - sklep o stroških postopka - spor majhne vrednosti - pravočasna priglasitev stroškov postopka - nadaljevanje postopka - nesorazmernost - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva - dostopnost sodišča - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)
Iz določb 163. člena ZPP izhaja, da je treba v primeru, ko sodišče izda odločbo v sporu brez razpisanega naroka v postopku v sporih majhne vrednosti, uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP in ne tretjega, kot je nepravilno zaključilo sodišče druge stopnje.
V obravnavanem primeru je s strani sodišča druge stopnje nepravilno uporabljen 163. člen ZPP privedel do absurdnega zaključka, da mora toženec (ki se je uspešno branil zoper neutemeljen tožbeni zahtevek za zgolj 84,13 EUR) sam kriti svoje stroške prvostopenjskega postopka, ki približno petkrat presegajo vrednost spornega predmeta. Iz sodbe ESČP Čolić v. Hrvaška z dne 18. 11. 2021 izhaja, da mora biti pravica do dostopa do sodišča "dejanska in učinkovita", ne pa samo "teoretična ali iluzorna", in da lahko naložitev znatnega finančnega bremena po zaključku postopka (v obliki stroškov postopka) pomeni omejitev pravice do dostopa do sodišča v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP. To pomeni, da je sodišče druge stopnje v obravnavanem primeru poleg kršitve 163. člena ZPP (zaradi kršitve načela sorazmernosti) kršilo tudi toženčevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in prvega odstavka 6. člena EKČP. Hkrati je kršilo tudi toženčevo pravico iz 22. člena Ustave, ker je arbitrarno, neobrazloženo odstopilo od ustaljene sodne prakse višjih sodišč glede uporabe 163. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Iz 367., 367.b in 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izhaja, da je predlog za dopustitev revizije dovoljen zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
Sklep vrhovnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve temu sodišču v novo sojenje ni odločitev, zoper katero bi bilo dopustno vložiti predlog za dopustitev revizije.
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije v bistvenem izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišč (da so razlogi sodišč v nasprotju z izvedenimi dokazi) in v tej zvezi uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar niti ni dopusten revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP), ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka, češ da sodba sodišča druge stopnje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (zlasti glede vprašanja, zakaj sodišče ni verjelo pričam, ki jih je predlagal tožnik). Glede pomanjkljive obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje tožnik nejasno uveljavlja še odstop od sodne prakse. Glede zmotne uporabe materialnega prava pa se zgolj sklicuje na 179. člen ZDR-1, ki je podlaga za odločanje o odškodninski odgovornosti delodajalca, ne navede pa pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno v zvezi z uporabo navedene določbe.
Takšen predlog za dopustitev revizije nima sestavin, ki jih za vsebinsko obravnavo predloga zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z vpogledom in prečitanjem potrdil osebnega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, ni pa se v sodbi do njih izrecno opredelilo. To pomanjkljivost bi lahko odpravilo sodišče druge stopnje. Enako velja za ugotavljanje, ali so bile v zvezi s tožnikovo začasno zadržanostjo od dela izdane odločbe ZZZS ter ali so postale dokončne in pravnomočne oziroma ali je tožnik v zvezi z njimi uveljavljal sodno varstvo v socialnem sporu. Ta vprašanja ne predstavljajo samostojne pravne celote, ki v dejanskem in pravnem pogledu še ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Po presoji vrhovnega sodišča bi lahko sodišče druge stopnje samo odpravilo tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z višino prisojene odpravnine. To nasprotje je bilo posledica pisne oziroma računske pomote.
ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 357a. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 42/1.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - odločanje o pritožbi - izvedenec - sklep o odmeri nagrade izvedencu - zelo zahtevno mnenje - ustno mnenje izvedenca - pritožbena obravnava - odmera prispevka
Po presoji Vrhovnega sodišča izvedenci kot strokovni pomočniki sodišča (in ne stranke postopka) niso podvrženi sistemu prekluzij, zato se tudi prepoved pritožbenih novot iz prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nanje ne razteza. To izhaja že iz jezikovne razlage prvega odstavka 286. člena ZPP, v kateri je zakonodajalec izrecno naslovil stranke: "Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, […]." Isti pomen izhaja tudi iz namenske razlage. Smoter ureditve prekluzij v pravdnem postopku je namreč, da se od strank (in predvsem odvetnikov kot njihovih pooblaščencev) dosežeta pričakovana skrbnost in trud, ki naj (so)prispevata h koncentraciji in pospešitvi postopka. Poseg v pravico do izjavljanja iz 22. člena Ustave RS ene stranke namreč upravičuje pravica do sojenja v razumnem roku iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS nasprotne stranke. Ščiti torej stranko pred procesno neaktivnostjo nasprotne stranke, s čimer se zagotavlja večja vsebinska kvaliteta sodnega varstva v razumnem roku. Vrhovno sodišče je pretehtalo, da v razmerju izvedenca do strank potrebe po takšni zaščiti in intervenciji ni. Sicer pa postopek izplačila nagrade izvedencu predstavlja samostojno celoto, o kateri se odloča neodvisno od postopka o glavni stvari, zato ne more povzročiti zastoja v procesu vsebinskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Konkretizirani očitki predlagatelja so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za prenos pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč niže stopnje, marveč so temu namenjena predvidena pravna sredstva. Zato tovrstne tožnikove navedbe niso utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi sodišče odločanje o zadevi preneslo na neko drugo stvarno pristojno sodišče.
pravnomočnost - prekoračitev pritožbenih navedb - poseg v pravnomočno sodbo - res iudicata - reformatio in peius - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Kadar pritožbeno sodišče z razveljavitvijo poseže tudi v neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, s tem poseže v pravnomočnost in zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o kazenskem postopku (ZPP). Zaradi pravice do poštenega sojenja, ki jo zagotavljajo ustavna jamstva iz 22. člena in 23. člena Ustave, je treba tožencu omogočiti, da v ponovljenem postopku doseže odpravo te kršitve. Sodišče prve stopnje bi zato v novem sojenju moralo upoštevati toženčev ugovor in ravnati, kot da tista dela izreka, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, ne obstaja. Tožbo bi moralo glede tega dela zahtevka zavreči. To mora storiti zaradi pravnomočnosti neizpodbijanega dela sodbe in prepovedi sojenja o že pravnomočno razsojeni stvari (res iudicata) in ne zaradi prepovedi odločitve v škodo stranke (reformatio in peius).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VS00081140
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odmena zaradi nemožnosti uporabe - zakonske zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - začetek teka zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 1, 17, 25, 25/2, 32, 32/1, 46, 48. ZDSS-1 člen 5. ZSS člen 1, 1/2, 4a. ZSPJS člen 3a, 3a/10.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izguba dohodka - razlika v plači - odškodninska odgovornost države - prikrajšanje pri plači - zakonodajna protipravnost - civilnopravno razmerje - sodniška plača - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pristojnost delovnega in socialnega sodišča
V obravnavani zadevi iz tožbenih navedb, ki so odločilne za presojo o prisojnosti (drugi odstavek 17. člena ZPP), izhaja, da tožnica ne zahteva izpolnitve toženkine obveznosti iz službenega razmerja z njo (drugi odstavek 1. člena ter 4.a člen ZSS), temveč zahteva povrnitev škode zaradi izgubljenega dohodka, ki naj bi ji jo povzročila toženka kot zakonodajalec, s tem ko ni sprejela zakona, ki bi na ustavno skladen način uredil plače sodnikov. Tožnica tako uveljavlja odškodninsko odgovornost države zaradi zakonodajne protipravnosti.
V konkretnem primeru torej ne gre za nobenega od taksativno navedenih sporov iz 5. člena ZDSS-1, za katere je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih (kot specializiranega sodišča), temveč gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je na podlagi 1. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZPP člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 87, 111, 193.
predlog za dopustitev revizije - kredit v CHF - kondikcijski zahtevek - ugoditev predlogu - obresti - obogatitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno odločilo o dajatvenem zahtevku tožeče stranke, ko je odločilo, da tožena stranka ni upravičena do obogatitvenih obresti oziroma ali so banke v primeru ničnosti kreditne pogodbe v skladu s slovenskim nacionalnim pravom upravičene do t. i. obogatitvenih obresti?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo strank z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Pravna stališča strank o tem, da sodišče krši bodisi procesna bodisi materialnopravna pravila, po naravi stvari sodijo v pravna sredstva zoper odločbe sodišča prve stopnje. Niso pa te navedbe utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi sodišče odločanje o zadevi preneslo na neko drugo stvarno pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00082292
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - posojilo v tuji valuti - hipotekarni bančni kredit - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - pojasnilna dolžnost banke - ničnost pogodbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali na presojo iz štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot vpliva presoja v skladu z zahtevo dobre vere v smislu prvega odstavka 3. člena Direktive 93/13 po merilih, kot jih je oblikovala sodna praksa SEU?
- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?
- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?
- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča v pravdnem postopku predstavlja dokaz na način, da se dejstva, ki so v njej ugotovljena, v drugem pravdnem postopku štejejo za resnična, zainteresirana stranka pa lahko zatrjuje in dokazuje nasprotno?
- Ali lahko gredo stranki v breme prekluzije, ki so jo zadele v drugem postopku?
- Ali je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru utemeljeno odreklo kondikcijski zahtevek zgolj tožeči stranki?
nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - delegacija pristojnosti
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZIZ člen 101, 102. ZDoh-2 člen 18, 37, 37/1, 37/2. ZDR-1 člen 126. ZPP člen 367a, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - omejitev izvršbe - preveč plačana dohodnina - akontacija dohodnine - plača - dohodek iz delovnega razmerja - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - dohodnina - obdavčljivi dohodki - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti - kršitev zakona
Znesek, ki je bil dolžnici vrnjen kot razlika med plačano akontacijo dohodnine in odmerjeno dohodnino, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, za katerega veljajo omejitve izvršbe v skladu s 102. členom ZIZ.