V obravnavanem primeru se je izkazalo, da tožena stranka ni bila dejansko prikrajšana za možnost, da učinkovito preizkusi pisno izvedensko mnenje z neposrednimi vprašanji izvedenki na glavni obravnavi. Tožena stranka je to možnost imela v okviru procesnega položaja, v katerem je bila glede na svoje ravnanje v postopku. Toženi stranki je bila v tem obsegu omogočena vsebinska kontrola nad izpeljavo dokaza z izvedenko in tudi njen vpliv na rezultat dokazovanja z izvedenko, saj sta ji bila vročena izvedeniško mnenje in njegova dopolnitev, lahko je podala pisne pripombe na izvedeniško mnenje in njegovo dopolnitev ter izvedenki na naroku postavljala vprašanja v zvezi s pravočasno podanimi pripombami po pridobitvi dopolnitve izvedeniškega mnenja. Ker tožena stranka svojih pravic ni skrbno in pravočasno uresničevala, glede prepozno podanih navedb in pripomb na izvedensko mnenje, ne more uspeti s trditvami, da je sodišče kršilo njene procesne pravice, ker ji na naroku ni omogočilo postavitve novih vprašanj izvedenki v zvezi z njimi.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - utemeljitev pomembnosti vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča o določenem vprašanju sam po sebi ne pomeni, da gre za pomembno pravno vprašanje. Zgolj sklicevanje na zakonsko določbo 367.b člena ZPP brez navedb o okoliščinah, ki kažejo na splošno pomembnost predlaganega vprašanja, pa ne zadošča za izpolnjenost formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije.
Sodišče z vmesno sodbo izreče, da je zahtevek po temelju utemeljen. Izrek vmesne sodbe, v katerem se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke, je zato napačno oblikovan, saj pomeni ugotovitev obstoja pravnega razmerja, katerega sodišče, če stranka ni postavila vmesnega ugotovitvenega zahtevka, samo ne more ugotoviti. Vendar pa se mora učinek vmesne sodbe presojati samó iz njenega naziva; vsaka sodba, ki je označena kot vmesna sodba, lahko učinkuje le v konkretni pravdi in ne more doseči istih učinkov, kot bi jih dosegel identičen vmesni ugotovitveni zahtevek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je stečajna dolžnica babica moža A. A., ki je kot vpisničarka zaposlena na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v Krškem, pri čemer gre v obravanavani zadevi za relativno manjše sodišče in posledično za intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, ter upoštevaje dejstva, da prav vpisničarka A. A. ob odsotnosti vpisničarke stečajne pisarne slednjo nadomešča, kar pomeni, da prihaja v stik s stečajnimi spisi, in da vpisničarki civilnega oddelka in stečajne pisarne pri delu vsakodnevno sodelujeta ter komunicirata, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
dopuščena revizija - pravica do poštenega postopka - obrazloženost drugostopenjske odločbe - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - zavrnitev revizije
Kadar instančno sodišče pritrdi pravnemu naziranju nižjega sodišča, je zahteva po obrazloženosti odločbe načeloma lahko nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti sodnih odločb, vendar to lahko velja le, če je iz sodbe nižjega sodišča mogoče razbrati razloge za sprejeto odločitev in se je nižje sodišče že opredelilo do upoštevnih navedb stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je Okrajno sodišče v Postojni manjše sodišče, kjer se vsi zaposleni med seboj poznajo in se tudi dnevno srečujejo. Razen tega je pomembno, da javna uslužbenka C. C. opravlja dela in naloge administrativne pomoči tudi na zapuščinskem oddelku sodišča. Je mati ene od dedinj in je vpeta v meddružinska razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086486
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. ZUstS člen 23, 23/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opredeli okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost pravnega vprašanja, temveč se v predlogu osredotoča le na konkretno zadevo. S prvim postavljenim vprašanjem graja napačno uporabo materialnega prava, vendar pri tem ne navede niti, katero pravno pravilo naj bi sodišči prve in druge stopnje prekršili. V drugem vprašanju zatrjevanih kršitev postopka prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opisuje. V predlogu tudi ni mogoče prepoznati konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, v čem naj bi zastavljena vprašanja rešilo nezakonito. Prav tako prva nasprotna udeleženka niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086560
ZS člen 113a. ZVPot člen 23,24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. ZUstS člen 23, 23/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086471
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - pooblastilo - postulacijska sposobnost - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - pomembno pravno vprašanje - stroški postopka - uporaba Zakona o odvetniški tarifi - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Pravno vprašanje, ki ga Vrhovno državno tožilstvo obravnava v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, katerega dejanska vsebina je pravilna odmera stroškov pravdnega postopka, ni dovolj pomembno pravno vprašanje, da bi o njem moralo odločati Vrhovno sodišče RS.
Nikakor ne gre za hudo kršitev prava, ki bi pomenila resno motnjo v strukturi sodne prakse, niti za kršitev prepovedi sodniške samovolje. Prav tako ni utemeljen strah pred ponavljanjem očitane napake. To lahko prepreči Državno odvetništvo z opozorilom na 42. člen ZDOdv.
služnost poti - stvarna služnost hoje in vožnje - spremenjene razmere - sprememba okoliščin - dostopna pot - nekoristna stvarna služnost - potrebnost in koristnost služnosti - potrebe gospodujočega zemljišča - obremenitev služeče stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost sodnika - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da okoliščina, da bi o tožnikovi pritožbi zoper odločitev o odškodninski odgovornosti za škodo, ki naj bi jo stranki povzročilo prvostopenjsko sodišče in potrdilo pristojno pritožbeno sodišče v drugi sodni zadevi, predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Domžalah moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti zaradi oddaljenosti sodišča - delegacija pristojnosti - načelo smotrnosti - razlog ekonomičnosti - ugoditev predlogu
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bila pot do udeleženke postopka približno 30 minut krajša, ne bi bil smotrn.