določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti na drugo sodišče - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V konkretnem primeru okoliščina, da je toženec mož okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je razporejena na pravdni oddelek, kjer teče tudi predmetni spor, predstavlja podlago za prenos pristojnosti.
Dejstvo, da je druga tožnica sodnica in predsednica sodišča, ki bi moralo obravnavati zadevo, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in je za odločanje v tej zadevi določilo drugo sodišče.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pravni interes - utemeljitev predloga - zavrnitev predloga
Predlagatelj v predlogu, s katerim predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, predlaga prenos na tisto sodišče, pred katerim že teče postopek - Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato v tem delu nima pravnega interesa. Ta je procesna predpostavka vsakega sodnega postopka. Dopolnilno pa še pavšalno predlaga prenos pristojnosti na katero koli drugo okrožno sodišče v bližini stalnega prebivališča otroka in nasprotne udeleženke. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v tem delu predloga ne utemeljuje s kakšnim pravno upoštevnim razlogom za prenos pristojnosti iz zgoraj navedene zakonske določbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00077785
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - konverzija - predčasno vračilo kredita - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pravica stranke do izjave - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je izpodbijana sodba pravilna kljub temu, da se v njej sodišče druge stopnje sploh ni opredelilo do navedb tožene stranke o tem, da valutno tveganje kreditojemalca ni neomejeno, saj je že v kreditni pogodbi zapisana možnost in pravica kreditojemalca, da kredit z valutno klavzulo v CHF kadarkoli v obdobju kreditnega razmerja konvertira v kredit v EUR (tj. refinancira kredit) oziroma ga predčasno poplača s kreditom v EUR (in kreditojemalca banka dodatno tudi aktivno obvešča o tej pravici in možnosti)?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00077169
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 347/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera banke - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - pravica stranke do izjave - druga pravna podlaga - pritožbena obravnava - materialno procesno vodstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo sodbe sodišča prve stopnje (glede presoje veljavnosti konkretnih kreditnih pogodb), brez izvajanja dokazov na pritožbeni obravnavi, pri čemer je višje sodišče svojo razlago oprlo na drugačno materialnopravno podlago kot sodišče prve stopnje?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00078795
DZ člen 7, 189. URS člen 35, 49, 54, 56.
dopuščena revizija - preživninska obveznost - materialne in pridobitne zmožnosti - pridobitne zmožnosti staršev - kolizija pravic - praktična konkordanca - svoboda dela - največja korist otroka - ugoditev reviziji
V tej zadevi se odpira vprašanje preživninskih zmožnosti. Poudarjeno je, da je treba najprej ugotoviti (obstoječe) materialne zmožnosti. Četudi je ugotovitev posredna, mora biti jasno, da gre za dejansko ugotovitev, ne pa zgolj nakazovati, da se preživninski zavezanec očitno že znajde. Drugi poudarek je, da je treba pri presoji o (potencialnih) pridobitnih zmožnosti upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo. Nasprotno, izhaja iz Ustave (zlasti iz 54. in 56. člena), se nahaja znotraj prava ter je zato tudi predmet pravnega vrednotenja. Ker je tako, ima svoje vsebinske meje. Te meje so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca.
predlog za dopustitev revizije - prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je toženec na prvotni dopis sodišča z dne 21. 3. 2024 odgovoril, sodišče mu je v skladu z napovedjo poslalo plačilni nalog, ki vključuje opozorilo o posledicah prepozno plačane sodne takse. Toženec vsemu navkljub sodne takse ni poravnal v petnajstdnevnem roku. Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru je predlog za dopustitev revizije vložila zakonita zastopnica predlagatelja, ki pa svoji vlogi ni priložila dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377, 394.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00081516
OZ člen 83, 965.
izvajanje javne gasilske službe - odgovornost občine - splošni pogoji za zavarovanje - izključitev odgovornosti - dodatna premija - obvezna lokalna javna služba
Po 6. točki četrtega odstavka 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti 0-01/14 obsega zavarovanje tudi odgovornost za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva samo, če je to v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija. Tožnik, ki mu je kot članu prostovoljnega gasilskega društva nastala škoda med gasilsko intervencijo, ni niti zatrjeval (in še manj dokazal), da bi bila posebej zavarovana tudi odgovornost za tako škodo in obračunana dodatna premija. Njegova tožba je zato nesklepčna.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama
Ker je toženec predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - zavrnitev predloga - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča
Predlog je v skrbi za pravdni stranki podalo sodišče sámo, vendar pri tem razen domnevno bolj intenzivnega sodelovanja med sodniki in sodnim osebjem ni navedlo podrobnosti o kadrovskih razmerah na sodišču. Okrajno sodišče v Domžalah ima sicer le pet sodnikov, vendar je drugih zaposlenih na sodišču kar petindvajset, razpravljajoča sodnica pa v predlogu ni utemeljila, zakaj ni mogoče z organizacijo dela preprečiti hčerki sedme tožnice stik s predmetno zadevo. Poleg tega v zadevi tudi ne gre za posebej občutljivo pravno področje (npr. družinskopravno), temveč gre za postopek v zvezi s stvarno služnostjo za potrebe oskrbe z vodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081548
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica stranke do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistvene kršitve pravil postopka in ali je kršilo ustavne pravice tožene stranke, ko je spremenilo odločbo sodišča prve stopnje?
delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat, redoma soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu na območju drugega sodišča. Takšna okoliščina sicer ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivanja do pristojnega sodišča glede na stanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno težavo. Če je mogoče to težavo olajšati s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, Vrhovno sodišče predlogu ugodi. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP pristojnost za odločanje v tej zadevi preneslo na Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00077172
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 168, 179. ZPŠOIRSP člen 10, 11. ZDPre člen 32, 43b.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - otroški dodatek - dodatek za nego otroka
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.