predlog za dopustitev revizije - nedovoljen revizijski razlog - pomembno pravno vprašanje - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nezakonitost odločbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog ne zadosti zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Pretežni del predloga se osredotoča na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Z razlogi, ki jih je navedlo drugostopenjsko sodišče, se tožnica argumentirano ne sooči in ne pojasni, v čem in zakaj naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita.
določitev krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Ljutomeru, saj je nasprotna udeleženka v oskrbi v Križevcih pri Ljutomeru, ki so od navedenega sodišča oddaljeni le nekaj minut vožnje, navedeno okrajno sodišče pa je tudi splošno krajevno pristojno v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086476
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. URS člen 2, 14, 22. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - lega nepremičnine
V obravnavanem primeru prebivališče nasprotne udeleženke ni znano, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je nasprotna udeleženka slovenska državljanka. Ker je nasprotna udeleženka vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnine v katastrski občini, ki leži na sodnem območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, in ker je to sodišče postopek že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP‑1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninska odgovornost države - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je v teku pravdni postopek, v katerem tožnica na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi napak pri vodenju in dolgotrajnosti postopkov. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Ni dvoma, da bi odločanje sodišča o protipravnosti lastnega ravnanja pri strankah in javnosti lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev premoženjske škode - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086299
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. DZ člen 64, 239, 239/2, 264. URS člen 2, 14, 22.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - omejena poslovna in procesna sposobnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča o postavitvi osebe pod delno stalno skrbništvo v vseh upravno pravnih ter sodnih postopkih pred vsemi pristojnimi organi, glede na trditev Centra za socialno delo Posavje ter ostali dokazni postopek, pravilna?
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
S sklepom VIII R 14/2016 z dne 11. 10. 2016, na katerega se sklicuje predlog, je vrhovno sodišče v zadevi istega tožnika resda določilo za odločanje drugo sodišče. Pri tem je upoštevalo, da je tožnik zet bivše sodnice, ki je bila dolgoletna sodelavka drugih sodnikov, da so bili na strani dveh sodnic razlogi za izločitev in da je šlo za manjše sodišče. Te okoliščine se od okoliščin, ki jih izpostavlja obravnavani predlog, razlikujejo predvsem po tem, da je sedaj minilo že cca. 10 let od upokojitve tožnikove tašče. Ta je sedaj v razmerju s sodniki le še kot mediatorka, kar pa ne predstavlja zadostnega razloga za ugoditev predlogu. Poleg tega predlog obdobij sodelovanja s tožnikovo taščo ali s tožnikom ne specificira, ampak se le pavšalno sklicuje na preteklost. Navedeno ne utemeljuje delegacije pristojnosti.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - sklep predsednika Vrhovnega sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika
Predsednik Vrhovnega sodišča v ravnanju predsednice višjega sodišča s prejeto vlogo z dne 3. 7. 2024 utemeljeno ni prepoznal nobene okoliščine, ki bi objektivno vzbujala dvom o njeni nepristranskosti. To, da na tožnikovo vlogo z dne 3. 7. 2024 ni posebej odgovorila, temveč jo je odstopila sodišču prve stopnje, pri katerem se je nahajala zahteva za izločitev predsednice sodišča prve stopnje, v ničemer ne utemeljuje obstoja razloga za izločitev. Enako velja za njeno odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev predsednice sodišča prve stopnje. Zgolj nezadovoljstvo tožnika s to odločitvijo ne utemeljuje zahtevane izločitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodstvo sodnika pristojnega sodišča in zakonitega zastopnika pravdne stranke - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožene stranke iz tega gospodarskega spora zakonec sodnice na sodišču, pred katerim se vodi postopek, ta sodnica pa opravlja delo prav na gospodarskem oddelku in je hkrati tudi vodja tega oddelka, predstavlja drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Glede na ugotovitev drugostopenjskega sodišča, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora zastaranja, je celoten sklop dejstev v zvezi z zastaranjem ostal neugotovljen. Pri tem gre za vprašanje, ki pomeni sklenjeno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu še ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi zato moralo sodišče druge stopnje prvič in v celoti ugotavljati dejstva v zvezi s tem. Ko je tako, pa je potrebno ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, saj če bi pritožbeno sodišče na obravnavi prvič odločalo o vprašanju zastaranja, bi prišlo do posega v pravico do pravnega sredstva.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj ni podal nobenih navedb o okoliščinah, ki kažejo na splošno pomembnost vprašanj, katerih dopustitev je predlagal. Prav tako v predlogu ni kratko obrazložil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje posamezna vprašanja rešilo nezakonito in niti ni zatrjevanih kršitev določil pravdnega postopka opisal natančno in konkretno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Za odpravo nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2, 5/2-a, 5/2, 5/2-b.
postopek priznanja tuje arbitražne odločbe - priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - trditveno in dokazno breme - zavrnitev pritožbe
Pritožnik razlogov za nepriznanje tuje arbitražne odločbe po prvem odstavku V. člena Konvencije, glede katerih je trditveno in dokazno breme na njem, v pritožbi ne zatrjuje (enako kot tudi ni v postopku pred sodiščem prve stopnje). Poleg tega tudi Vrhovno sodišče sámo ni zaznalo morebitnih drugih razlogov, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje arbitražne odločbe z vidika javnega reda Republike Slovenije (točka (b) drugega odstavka V. člena Konvencije), niti ne okoliščin, ki bi lahko kazale na to, da predmet spora po domačem pravu ne bi bil primeren za arbitražno urejanje (točka (a) drugega odstavka V. člena Konvencije).
Pritožbeni razlogi o tem, ali je arbitražni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in ali je posledično tuja arbitražna odločba po vsebinski plati pravilna, presegajo meje preizkusa, ki se opravi v postopku priznanja arbitražne odločbe po 42. členu ZArbit. Zgolj nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem v tuji arbitražni odločbi in posledično z materialnopravno pravilnostjo odločitve arbitražnega organa ne more biti podlaga za odrek priznanja pravne veljavnosti tuje arbitražne odločbe.
ZUS-1C člen 22, 22/2, 73/3. ZPP člen 111/2, 112/1, 112/2, 142/4, 343, 343/4, 366.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev s fikcijo - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Ta pogoj ne velja samo v primeru, če ima pravniški državni izpit opravljena stranka sama.
Ker pritožnika v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju, pošiljke na pošti nista dvignila, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan petnajstdnevnega roka. Pritožnika sta pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila priporočeno po pošti po poteku zakonskega roka, zato je ta prepozna. To ravno tko narekuje njeno zavrženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00086223
ZMZ-1 člen 89, 89/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - konkludentno ravnanje - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Prosilčevo ravnanje v nasprotju z njegovo zakonsko obveznostjo iz prvega odstavka 89. člena ZMZ-1 pomeni, da očitno nima več namena uveljavljati pravice do mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. S samovoljno zapustitvijo azilnega doma, kamor se ne vrne, prosilec torej na konkludenten način pokaže, da očitno nima več namena počakati do pravnomočnega zaključka upravnega postopka. S tem pa se sam odreče sodnemu varstvu ne samo na prvi sodni stopnji ampak tudi v pritožbenem postopku.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZST-1 člen 14a, 14a/1.
predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - razveljavitev plačilnega naloga - oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Toženec ne opredeli niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. V pretežni meri zgolj ponavlja pritožbene navedbe, ki jim doda fragmentirane in normativno nekonkretizirane trditve o domnevnih napakah sodišča druge stopnje pri navajanju opravilne številke in pozivanju k mediaciji ter posplošene očitke o njegovi pristranskosti. Z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje o jasnosti in določnosti pravnega pouka, dvakrat ponovljeni napaki pri vlaganju pritožbe, dolžni skrbnosti ter razumevanju slovenskega jezika, pa se toženec konkretizirano ne sooči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00085942
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 255, 256, 256/4. ZD člen 46.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dediščini - neodplačno razpolaganje - vštevanje darila - vračunanje darila - vrednost darila - vrednost nepremičnine - nujni delež - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dolžnikovo neuveljavljanje nujnega deleža v zapuščinskem postopku povzročilo zmanjšanje njegovega premoženja in s tem njegovo nezmožnost poplačila upnikove terjatve; natančneje ali se kot vrednost nepremičnine lahko vzame približna ocena izvedenke, čeprav je bila nepremičnina prodana in je torej znana njena dejanska vrednost.
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/7, 141/8. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
ponovni postopek - spremenjene razmere - skupno starševstvo - onemogočanje stikov - predodelitev otroka - stroški postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - največja korist otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije