ZPP člen 181, 181/1. ZDru-1 člen 2, 2/1,2/2, 2/3, 9, 14, 14/1.
dopuščena revizija - izključitev iz lovske družine - članstvo v lovski družini - članstvo v društvu - disciplinski ukrep lovske družine - odprava sklepa - neizdaja posebnega sklepa - pravila društva - izpodbijanje odločitev organov društva - zapisnik - ugotovitvena tožba - pravni učinki - neobstoječ akt - postopkovna kršitev - predpisana vrsta postopka - učinkovanje odločbe - konstitutivni učinek - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zavrnitev revizije - odklonilno ločeno mnenje
Organi društev so dolžni spoštovati procesne zakonitosti, določene v Zakonu o društvu in njihovih internih pravilih, s čimer se posredno članom društva zagotavljajo procesne garancije v postopkih, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami. V primeru protipravne izključitve iz lovske družine je posamezniku zagotovljeno tudi sodno varstvo v pravdnem postopku, saj gre za civilnopravno razmerje.
Sklep občnega zbora toženke je izdal višji organ, ki ima sicer pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku, izdal ga je v nepravilnem postopku, v katerem pa je tožnik sodeloval, izrek sklepa je bil jasen, sam sklep pa je bil izdan v nepravilni obliki brez obrazložitve. Vendar navedene postopkovne kršitve ne dosegajo stopnje, ko sploh ne bi bilo več mogoče govoriti o obstoju sklepa. Bistveno je, da je odločitev, ki je bila sprejeta, nedvoumna, dalje, da ima odločitev takšno zunanjo obliko in da je zmožna pravno učinkovati.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - sprememba prvostopenjske odločitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1).
UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
VS00088204
ZUP člen 8, 9, 154.
upravni postopek - opustitev ustne obravnave - načelo materialne resnice - ugoditev predlogu za dopustitev revizije - ustna obravnava - načelo zaslišanja strank
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je v predmetni zadevi štelo, da mora davčni organ na predlog stranke obvezno razpisati ustno obravnavo, da bo zadoščeno načelu materialne resnice (8. člen ZUP) in načelu zaslišanja stranke (9. člen ZUP), čeprav je bila stranka pred izdajo odločbe obveščena o vseh ugotovitvah organa in se je o njih tudi imela možnost izjaviti?
ZPP člen 357a, 357a/2. ZDR-1 člen 110, 110/1-1, 110/1-2, 109.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje se ni strinjalo s presojo sodišča prve stopnje, da toženec prve očitane kršitve ni dokazal. Sodišče druge stopnje pri tem ni navedlo, v čem naj bi bilo dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje glede očitka o protipravni prilastitvi denarja, zmotno ali nepopolno ugotovljeno. Prav tako ni podalo nobenih konkretnih napotkov glede tega, katere dokaze naj še izvede. V obrazložitvi se je sklicevalo na pomemben sklop dejstev, ki naj ga sodišče prve stopnje ne bi ugotavljalo, tega sklopa pa ni konkretiziralo.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - davčna goljufija - vedenje o goljufivih transakcijah - razlaga nedoločnega pravnega pojma - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je v konkretnem primeru, glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče, mogoče trditi, da je davčni organ na podlagi objektivnih dejstev in ne da bi od naslovnika računa zahteval preverbe, ki jih le-ta ni dolžan storiti, dokazal, da bi tožeča stranka morala vedeti, da je bila transakcija, glede katere je uveljavljala pravico do odbitka DDV, povezana z goljufijo na področju DDV?"
predlog za dopustitev revizije - postopek z izrednim pravnim sredstvom - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Na podlagi 367. č člena ZPP sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Iz tega izhaja, da Vrhovno sodišče ne poziva stranke na odpravo pomanjkljivosti (predložitev manjkajočega dokaza).
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Zaradi neizkazovanja zahtevanega pogoja predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367. č člen ZPP).
Ker iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev predloga za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče ni najprej na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP predlagateljici s sklepom naložilo, naj v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji z opozorilom, da bo v drugačnem primeru predlog za dopustitev revizije zavrglo, temveč je že s tem sklepom odločilo o njem. Morebitna postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča.
ZSDU člen 82, 82/2, 83, 83/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
kolektivni delovni spor - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe - svet delavcev - sodno varstvo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, da predlagatelj (svet delavcev) na podlagi izglasovane nezaupnice ne more doseči sodnega odpoklica delavske direktorice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član sveta delavcev - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku (članu sveta delavcev) iz poslovnega razloga.
dopuščena revizija - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodne odločbe - nadaljevanje postopka - istovrstni spori - odgovor na pritožbene navedbe - dejanski delodajalec - poslovni model - zloraba - razlika v plači - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Revizija utemeljeno opozarja, da mora sodišče v zadevi vsakega tožnika določno ugotoviti in obrazložiti odločilna dejstva ter na podlagi teh dejstev uporabiti materialno pravo v vsakem sporu posebej, čeprav gre za odločanje o sicer istovrstnih zahtevkih več tožnikov zoper isto toženko, ki se obravnavajo v različnih sporih. Vrhovno sodišče je resda v več istovrstnih zadevah vsebinsko jasno začrtalo materialnopravni okvir in ključne dejanske ugotovitve, ki omogočajo zaključek o zlorabi poslovnega modela s strani toženke. Vendar je treba vsakem sodnem postopku posebej ugotoviti ključne dejanske okoliščine za enako materialnopravno odločitev glede na vzpostavljeno sodno prakso.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, v katerem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče, niti ne vsebuje natančnega in konkretnega opisa sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, je nepopoln.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izstopa revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, do katere je prišlo po vložitvi pritožb zoper v tem postopku izpodbijane vpise (sprememba pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa z dnem 26. 1. 2024, izbris (preostalih) družbenikov in poslovnih deležev, vpis števila delnic, izbris direktorjev in njihov vpis kot članov uprave, vpis članov nadzornega sveta, vpis sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala, vpis spremembe družbene pogodbe - statuta), je pravni interes revidentov za pritožbi zoper izpodbijane vpise odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
dopuščena revizija - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - nejasen izrek - nezmožnost preizkusa sodbe - ugoditev reviziji
Razlogom sodišča druge stopnje, da je s spremembo poseglo v izrek prvostopenjske sodbe, ker je sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o istem zahtevku, najprej v I. točki izreka, nato pa še v II. točki izreka, bi bila skladna le zavrnitev (enakega) zahtevka, kot naj bi bil (ponovno) vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe. Sodišče druge stopnje pa je vsebino zahtevka, ki naj bi ga kot nesklepčnega zavrnilo, v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe opredelilo kot zahtevek za solidarno plačilo zneska 2.019.492,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2013. Tako opredeljen predmet spremembe sodbe je nejasen, saj ni skladen z vsebovanim zahtevkom iz II. točke izreka prvostopenjske sodbe. Prav tako ni jasno, na katerega od tožencev se zavrnjen zahtevek nanaša. Ker v zavrnjenem zahtevku ni vsebovan naložitveni del plačila v breme druge toženke, ni jasno, ali pritožbeno sodišče v ta del tožbenega zahtevka, kot je bil vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe, s spremembo ni posegalo. Na takšen zaključek ni mogoče sklepati iz odločitve v drugem odstavku I. točke izpodbijane sodbe o zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopenjske sodbe zgolj glede I. In III. točke izreka. Zato je utemeljen revizijski očitek obeh revidentov, da iz izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, kakšna obveznost je na podlagi odločitve sodišča druge stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe v povezavi z izrekom prvostopenjske sodbe naložena drugi toženki.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbi zoper v tem postopku izpodbijane vpise (povečanje osnovnega kapitala, sprememba poslovnih deležev, sprememba družbene pogodbe) odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 42.
pridržanje - psihiatrična bolnišnica - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
URS člen 23, 25. ZPP člen 347, 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - dopolnitev dokaznega postopka - pritožbena obravnava - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje bi v okoliščinah konkretnega primera lahko samo dopolnilo postopek. S takšnim ravnanjem ne bi prekomerno poseglo v pravico do pritožbe in tudi ne v pravico do izjave. Sodišče druge stopnje poleg tega ni pravilno upoštevalo pomena pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V položaju, ko postopek od vložitve tožbe teče že skoraj 8 let (od 18. 12. 2017) namreč nedvomno obstaja nevarnost prekomernega posega v to pravico. Sodišče druge stopnje pri tem neutemeljeno izpostavlja zgolj okoliščino, da je zadevo razveljavilo prvič.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbo zoper v tem postopku izpodbijane vpise odpadel (vpis sklepa skupščine z dne 26. 1. 2024 o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi izključitve družbenikov in prenehanja njihovega poslovnega deleža in hkratnega povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe), saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj neobstoja pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Presoja sodišča druge stopnje, da konkretne ugotovljene procesne kršitve ne more odpraviti sámo, je tako pravilna. V nasprotnem primeru bi bila namreč pravica do pritožbe v celoti izvotljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00087717
ZMZ-1 člen 51, 51/2. ZPP člen 343, 343/4, 352.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - potek roka - država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Ker se predaja prosilca ni izvršila v okviru časovne omejitve, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa toženke, se je odgovornost za obravnavanje pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito v skladu z drugim odstavkom 29. člena Uredbe Dublin III prenesla na Republiko Slovenijo.
Nastopile so med strankama nesporne okoliščine, zaradi katerih tožena stranka izpodbijanega akta ne bo mogla izvršiti. Zato si z odločitvijo v tem upravnem sporu, torej tudi v tem pritožbenem postopku, pritožnik ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Domnevne nepravilnosti pri vodenju postopka in morebitne procesne kršitve, na katere se sklicujeta predlagatelja, niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh kršitev namenjena pravna sredstva. Zato tudi, če bi pristojno sodišče kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča ne vzbuja niti okoliščina, da je bil dolžnik približno tri leta in dva meseca zaposlen na Okrožnem sodišču v Celju kot pravnik in strokovni sodelavec. Od njegove zaposlitve na Okrožnem sodišču v Celju je minilo že več kot deset let. Časovna oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot deset let) in velikost tega sodišča (več kot trideset sodnikov), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.