laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru je tožnik vlogo vložil sam, priznava, da pravniškega državnega izpita nima, temu pogoju le pavšalno nasprotuje. Takšna vloga se posledično kot nedovoljena zavrže. Vrhovno sodišče bi bilo primorano ravnati povsem enako tudi v primeru, če bi vlogo dolžnika obravnavalo kot pritožbo, saj je v skladu s 357.a členom mogoče na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo zgolj zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje, kar izpodbijani sklep drugostopenjskega sodišča nedvomno ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00080080
ZPP člen 7, 212, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 378. OZ člen 468, 468/1, 468/1-1, 468/1-2, 478, 639, 639/3. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - nakup poslovnega deleža - zamakanje - sorazmerno znižanje kupnine - trditveno breme - sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - zavrnitev revizije - strošek sanacije napak - odgovornost prodajalca za stvarne napake - poslovni delež - vrednost
Tožnica je izbrala zahtevek za znižanje kupnine, ki se vsebinsko razlikuje od jamčevalnega zahtevka za odpravo napake na stroške prodajalca. Še pomembnejše pa je, da sta v obravnavanem primeru predmet nakupa dva 50-odstotna poslovna deleža gospodarske družbe in ne premoženje te družbe. Na to sta opozorila tudi toženca in nasprotovala znižanju kupnine za stroške odprave zamakanja na osnovnih sredstvih družbe, ker manjvrednost poslovnih deležev ni enaka manjvrednosti posameznih osnovnih sredstev družbe in ker tožnica ni navedla vsega premičnega in nepremičnega premoženja in drugih sredstev družbe, ki opredeljujejo in omogočajo preizkus (manj)vrednosti poslovnih deležev. Ob tem tudi iz tožničinih navedb izhaja, da je na kupnino oziroma vrednost poslovnih deležev vplivala tako vrednost premoženja družbe z vsemi dovoljenji, koncesijami, soglasji in licencami kot tudi njeni poslovni rezultati, kar pomeni, da vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in poslovnih deležev očitno nista bili enaki. Zato strošek sanacije zamakanja na nepremičninah družbe ne more biti ustrezno merilo obsega znižanja kupnine. Prej omenjenih kategorij (vrednosti celotnega premoženja družbe in njenih poslovnih rezultatov) pa tožnica ni z ničemer količinsko opredelila (glede na stanje brez zatrjevane napake in stanje z njo), tako da bi bilo mogoče preizkusiti oziroma izračunati morebitno manjvrednost poslovnih deležev. Da bi to zanjo predstavljalo nesorazmerno breme, iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja. Tožničin zahtevek je tako pravzaprav temeljil na golem vztrajanju pri znižanju kupnine za poslovna deleža za stroške sanacije zamakanja na nepremičninah družbe. Zato sodišče druge stopnje, s tem ko je potrdilo odločitev o zavrnitvi tožničinega zahtevka z utemeljitvijo, da ni zmogla trditvenega bremena, ni napačno oziroma prestrogo razlagalo 7. in 212. člena ZPP (v zvezi s 478. členom OZ) ter ni kršilo tožničinih pravic iz 22. in 23. člena Ustave.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Kdaj začne teči rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ), še zlasti, ko te niso bistvene in šteje le uspeh - s sklenitvijo dogovora o višini nagrade, z dosego uspeha, ki je pogoj za dogovorjeno plačilo ali z izstavitvijo računa za plačilo nagrade oziroma zapadlostjo tega računa?
delegacija pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat, redoma soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu ali ustanovi na območju drugega sodišča. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Zaradi izvedbe postopka, ki obsega tudi obvezno zaslišanje nasprotnega udeleženca in pregled s strani psihiatra, je, upoštevaje razdaljo med Novo Gorico in Ljubljano, na dlani, da je predlog za prenos pristojnosti smotrn in zato utemeljen. Tako je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo ter za odločanje o tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki se nahaja v istem mestu, kakor varstveno-delovni center, kjer je nastanjen nasprotni udeleženec.
posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - razvoj sodne prakse - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - sprememba sodne prakse - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - možnost izjave - ugoditev reviziji
Ne glede na to, ali se pritožbeno sodišče odloči za spremembo ali za razveljavitev prvostopenjske sodbe, je pomembna predpostavka za uporabo 355. člena ZPP, da višje sodišče ob uporabi nove pravne podlage ugotovi, da ta terja dopolnitev dejstvene podstati. Če namreč potrebe za dopolnitev pravno odločilnih dejstev ni, ZPP pritožbenemu sodišču omogoča, da prvostopenjsko sodbo spremeni, tako da ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju (le) uporabi pravilno pravno podlago (peta alineja 358. člena ZPP). V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh, po novi sodni praksi Vrhovnega sodišča pravno odločilnih dejstev, zato je Višje sodišče ravnalo napak, ker ni uporabilo 355. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00079850
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipoteka - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage prava EU - uporaba direktive - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščine, da je tožnik brat zaposlene na pristojnem sodišču ter da gre za manjše sodišče in za občutljivo pravdno zadevo o odškodninskem zahtevku zaradi razžalitve dobrega imena in časti, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - kredit v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 370, 370/2.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepopolnost predloga - neizkazanost pogojev za dovolitev revizije
Predlog toženca ne ustreza zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožnik le smiselno zatrjuje obstoj absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, svojih trditev pa ne izkaže s predložitvijo listin (glede trditev tožnika, ki naj bi jih po ugotovitvah sodišča druge stopnje vsebovala njegova prva pripravljalna vloga). Sicer pa z očitkom relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, po kateri revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako ne izkaže splošne pomembnosti izpostavljenih vprašanj, niti odstopa od sodne prakse.
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Ljutomeru, saj je nasprotna udeleženka v oskrbi v Križevcih pri Ljutomeru, ki so od navedenega sodišča oddaljeni le nekaj minut vožnje, navedeno okrajno sodišče pa je tudi splošno krajevno pristojno v tej zadevi.
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu obširno opisane okoliščine, da je ena od strank tega postopka (kot članica prve udeleženke) sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). Ogroženi bi bili tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Kot namreč izhaja iz predloga za prenos pristojnosti bi bilo omajano tudi zaupanje nekaterih udeležencev tega postopka v nepristranskost sodišča.
zavrnitev pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - laična pritožba
Pritožnik v laični pritožbi ne uveljavlja razlogov iz 357.a. člena ZPP. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357. a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
DUO Impoljca, kjer se nahaja nasprotni udeleženec, je od Okrajnega sodišča v Sevnici oddaljen 8,6 km, od Okrajnega sodišča v Novem mestu pa je po najhitrejši cestni povezavi 37,8 km. To pomeni, da bi bilo tudi Okrajno sodišče v Sevnici obremenjeno z obiskom nasprotnega udeleženca, potem, ko bi po prejemu zadeve, to evidentiralo v sodnem vpisniku ter jo po pravilih Sodnega reda dodelilo novemu sodniku. Če se k temu doda še satelitski postopek po 67. členu ZPP, ki je terjal predložitev zadeve Vrhovnemu sodišču, odločanje Vrhovnega sodišča in naposled vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, se izkaže, da prenos pristojnosti v takšnih položajih ne ustreza načelu ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP). Najbolj ekonomično v takšnih primerih je, če naslovno sodišče brez odlašanja izpelje postopek v sami zadevi.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - skrbništvo nad odraslo osebo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled osebe s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vožnja med Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Ribnico bi bila povezana z višjimi stroški kot vožnja med Okrajnim sodiščem v Kočevju in Ribnico, morebitni prihod nasprotne udeleženke na sodišče pa bi stroške še povišal, saj potrebuje nasprotna udeleženka zaradi slabega zdravstvenega stanja spremljevalca. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka dejansko biva.