določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva.
ZPP člen 213, 236, 287, 287/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. DZ člen 67, 77.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - ugotovitev obsega skupnega premoženja - posebno premoženje - dokazni standard - zavrnitev dokaznih predlogov - priča
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081895
URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
kredit v CHF - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - konverzija - valutna klavzula - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - delna ugoditev predlogu - pravica stranke do izjave - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - evropsko pravo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali lahko sodišče prve stopnje opre svojo odločitev na novo sodno prakso, ne da bi na to opozorilo in dalo strankam možnost, da se o taki novi sodni praksi izjavijo?
2. Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zaposlitev stranke - okrajno sodišče - okrožno sodišče - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je druga tožnica predsednica Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki je organizacijska enota stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Murski Soboti ter da gre za manjše sodno okrožje in za spor precejšnje vrednosti, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - varnost pri delu - opustitev delodajalca - vzročna zveza - retrospektivna analiza vzročnosti - prospektivna analiza vzročnosti - adekvatna vzročnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o neobstoju krivdne odškodninske odgovornosti zavarovancev prvo in drugo tožene stranke?
◦ Ali obrazložitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje (in prve stopnje) glede neobstoja odgovornosti zavarovancev toženk zadostuje standardu obrazložene sodne odločbe?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081892
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - hipotekarni bančni kredit - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost pogodbe - sprememba sodne prakse - pravica stranke do izjave - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen Zakona o pravdnem postopku, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču niti ni razpisalo naroka niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrnitev predloga
V postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ali v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju Vrhovno sodišče večkrat odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ker se nasprotni udeleženec nahaja v zavodu, kjer ga je treba zaslišati, zavod pa se nahaja bližje drugemu sodišču. Vrhovno sodišče je v svojih sklepih že večkrat poudarilo, da samo to dejstvo ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Vrhovno sodišče pristojnost prenese na drugo sodišče le, kadar oceni, da je premoščanje razdalje od pristojnega sodišča do dejanskega bivališča nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoče.
Zavod Prizma Ponikve v Vidmu-Dobrepolje, kjer je nastanjen nasprotni udeleženec, je od sedaj prisojnega Okrajnega sodišča v Kočevju oddaljeno 36 km, od Okrajnega sodišča Grosuplje pa 17 km, torej le 19 km manj. Gre za tako majhno razliko v razdalji, da zgolj ta ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (67. člen ZPP).
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 367č, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pravnomočno končan postopek - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
V (ne)pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena le kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za (delno) oprostitev plačila sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00080454
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
prodajna pogodba za nepremičnino - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedbe nasprotnega udeleženca o izvršilnem nasilništvu pristojnega sodišča pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se razvezni pogoj iz prvega odstavka 207. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) izpolni in v zavarovanje fiduciarno odstopljena terjatev preide nazaj na dolžnika tudi v primeru, če zavarovane terjatve ne plača njen dolžnik, temveč kdo drug (npr. porok ali druga oseba s pravnim interesom).
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.