določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - obseg stikov - zavrnitev predloga
Zgolj dejstvo, da je bila vnukinja nasprotne udeleženke (in hči udeleženke) sodniška pripravnica na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, prav tako ne dejstvo, da je pripravništvo opravljala tudi pri sodnici, ki konkretno zadevo obravnava.
Šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki bi utemeljevali prenos pristojnosti, njihov obstoj pa v predlogu ni zatrjevan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - manjše sodišče - organizacija dela - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - upnik - izvršilni postopek - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico, zato dela ni mogoče organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Ker se Okrožno sodišče v Celju ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno, toženka pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti ni ugovarjala, je prišlo do ustalitve pristojnosti in Okrožno sodišče v Celju ni imelo podlage, da se je izreklo za stvarno nepristojno.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZST-1 člen 12, 12/1, 14a, 14a/1, 34.
razveljavitev plačilnega naloga - postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
izvršba - laični predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. Dolžnica je predlog za dopustitev revizije vložila sama, ob tem pa ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089016
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 358, 358/1, 358/1-1, 378.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - razvoj sodne prakse - pravica do pritožbe - kasatorično pooblastilo - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba sodbe brez obravnave pred sodiščem druge stopnje - posplošenost navedb stranke - nesubstancirani revizijski očitki - konkretiziranost revizijskih navedb - zavrnitev revizije
Drugostopenjsko sodišče je, v celoti izhajajoč iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izpeljalo drugačen materialnopravni zaključek, pri čemer se je oprlo na starejšo sodno prakso glede ničnosti potrošniških kreditnih pogodb v CHF. Pogojev za uporabo razveljavitvenega pooblastila v konkretnih okoliščinah primera torej ni bilo.
predlog za delegacijo pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - poznanstvo med zakoncem stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - sodnik kot zakonec stranke v postopku - prepoved zlorabe pravic v postopku - zavrnitev predloga
Predlog za delegacijo pristojnosti se sicer lahko vloži v kasnejših fazah postopka, a je treba pri odločanju o predlogu upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje. V obravnavanem primeru postopek teče že od leta 2022, opravljen je bil narok in vložene vloge, izdan je bil procesni sklep. Še bolj pomembno je, da so se vsi udeleženci z okoliščinami, povezanimi z višjo sodnico A. A., že pred časom seznanili in so izrecno izjavili, da nimajo nobenih zadržkov, da bi sojenje potekalo pred razpravljajočo sodnico na Okrajnem sodišču v B. Tega razloga zato ne morejo več uveljavljati in je predlog za delegacijo pristojnosti neutemeljen. Sodišče je namreč dolžno preprečiti vsako zavlačevanje postopka in zlorabo pravic (prvi odstavek 11. člena ZPP).
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - vpis zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pooblaščenec s PDI, zaposlen pri tožeči stranki - zavrženje predloga za dopustitev revizije
davek na dohodek - darilo - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je stališče, da mora tožeča stranka plačati davek na dohodek iz kapitala na podlagi 2. točke 93. člena in 94. člena ZDoh-2, kljub dejstvu, da dohodka ni dosegla, ker je dala darilo, materialnopravno napačno?
pomembno pravno vprašanje - namen - davek od dohodka iz kapitala - povečanje vrednosti - tržna vrednost - odsvojitev kapitala - realizacija - dohodek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je določba drugega stavka prvega odstavka 99. člena ZDoh-2, na podlagi katere je davčni organ zavezanki odmeril davek od dobička iz kapitala od odsvojitve poslovnega deleža na podlagi odplačne pogodbe ob upoštevanju primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi namesto ob upoštevanju ob odsvojitvi pogodbeno določene in dejansko prejete kupnine za odsvojen poslovni delež, ki je bila enaka vrednosti kapitala ob pridobitvi (tj. vplačanemu osnovnemu vložku), tako da zavezanka dobička, ki bi se odrazil v ekonomskem povečanju njenega dohodka, ni ustvarila, neskladna z načelom enakosti, načelom davčne pravičnosti in enakomerne porazdelitve davčnih bremen iz 14. člena Ustave in je bilo nedopustno poseženo v zavezankino pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in 67. člena Ustave, pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave?"
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vezanost na odpovedni razlog - obveznost prilagoditve delovnega mesta - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali sta sodišči druge in prve stopnje presegli opredelitev dejanskega odpovednega razloga, ki je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
− ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici iz razloga invalidnosti.