ZSDU člen 82, 82/2, 83, 83/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
kolektivni delovni spor - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe - svet delavcev - sodno varstvo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, da predlagatelj (svet delavcev) na podlagi izglasovane nezaupnice ne more doseči sodnega odpoklica delavske direktorice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član sveta delavcev - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku (članu sveta delavcev) iz poslovnega razloga.
dopuščena revizija - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodne odločbe - nadaljevanje postopka - istovrstni spori - odgovor na pritožbene navedbe - dejanski delodajalec - poslovni model - zloraba - razlika v plači - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Revizija utemeljeno opozarja, da mora sodišče v zadevi vsakega tožnika določno ugotoviti in obrazložiti odločilna dejstva ter na podlagi teh dejstev uporabiti materialno pravo v vsakem sporu posebej, čeprav gre za odločanje o sicer istovrstnih zahtevkih več tožnikov zoper isto toženko, ki se obravnavajo v različnih sporih. Vrhovno sodišče je resda v več istovrstnih zadevah vsebinsko jasno začrtalo materialnopravni okvir in ključne dejanske ugotovitve, ki omogočajo zaključek o zlorabi poslovnega modela s strani toženke. Vendar je treba vsakem sodnem postopku posebej ugotoviti ključne dejanske okoliščine za enako materialnopravno odločitev glede na vzpostavljeno sodno prakso.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, v katerem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče, niti ne vsebuje natančnega in konkretnega opisa sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, je nepopoln.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izstopa revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, do katere je prišlo po vložitvi pritožb zoper v tem postopku izpodbijane vpise (sprememba pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa z dnem 26. 1. 2024, izbris (preostalih) družbenikov in poslovnih deležev, vpis števila delnic, izbris direktorjev in njihov vpis kot članov uprave, vpis članov nadzornega sveta, vpis sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala, vpis spremembe družbene pogodbe - statuta), je pravni interes revidentov za pritožbi zoper izpodbijane vpise odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
dopuščena revizija - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - nejasen izrek - nezmožnost preizkusa sodbe - ugoditev reviziji
Razlogom sodišča druge stopnje, da je s spremembo poseglo v izrek prvostopenjske sodbe, ker je sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o istem zahtevku, najprej v I. točki izreka, nato pa še v II. točki izreka, bi bila skladna le zavrnitev (enakega) zahtevka, kot naj bi bil (ponovno) vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe. Sodišče druge stopnje pa je vsebino zahtevka, ki naj bi ga kot nesklepčnega zavrnilo, v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe opredelilo kot zahtevek za solidarno plačilo zneska 2.019.492,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2013. Tako opredeljen predmet spremembe sodbe je nejasen, saj ni skladen z vsebovanim zahtevkom iz II. točke izreka prvostopenjske sodbe. Prav tako ni jasno, na katerega od tožencev se zavrnjen zahtevek nanaša. Ker v zavrnjenem zahtevku ni vsebovan naložitveni del plačila v breme druge toženke, ni jasno, ali pritožbeno sodišče v ta del tožbenega zahtevka, kot je bil vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe, s spremembo ni posegalo. Na takšen zaključek ni mogoče sklepati iz odločitve v drugem odstavku I. točke izpodbijane sodbe o zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopenjske sodbe zgolj glede I. In III. točke izreka. Zato je utemeljen revizijski očitek obeh revidentov, da iz izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, kakšna obveznost je na podlagi odločitve sodišča druge stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe v povezavi z izrekom prvostopenjske sodbe naložena drugi toženki.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbi zoper v tem postopku izpodbijane vpise (povečanje osnovnega kapitala, sprememba poslovnih deležev, sprememba družbene pogodbe) odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 42.
pridržanje - psihiatrična bolnišnica - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
URS člen 23, 25. ZPP člen 347, 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - dopolnitev dokaznega postopka - pritožbena obravnava - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje bi v okoliščinah konkretnega primera lahko samo dopolnilo postopek. S takšnim ravnanjem ne bi prekomerno poseglo v pravico do pritožbe in tudi ne v pravico do izjave. Sodišče druge stopnje poleg tega ni pravilno upoštevalo pomena pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V položaju, ko postopek od vložitve tožbe teče že skoraj 8 let (od 18. 12. 2017) namreč nedvomno obstaja nevarnost prekomernega posega v to pravico. Sodišče druge stopnje pri tem neutemeljeno izpostavlja zgolj okoliščino, da je zadevo razveljavilo prvič.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbo zoper v tem postopku izpodbijane vpise odpadel (vpis sklepa skupščine z dne 26. 1. 2024 o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi izključitve družbenikov in prenehanja njihovega poslovnega deleža in hkratnega povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe), saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj neobstoja pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Presoja sodišča druge stopnje, da konkretne ugotovljene procesne kršitve ne more odpraviti sámo, je tako pravilna. V nasprotnem primeru bi bila namreč pravica do pritožbe v celoti izvotljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00087717
ZMZ-1 člen 51, 51/2. ZPP člen 343, 343/4, 352.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - potek roka - država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Ker se predaja prosilca ni izvršila v okviru časovne omejitve, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa toženke, se je odgovornost za obravnavanje pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito v skladu z drugim odstavkom 29. člena Uredbe Dublin III prenesla na Republiko Slovenijo.
Nastopile so med strankama nesporne okoliščine, zaradi katerih tožena stranka izpodbijanega akta ne bo mogla izvršiti. Zato si z odločitvijo v tem upravnem sporu, torej tudi v tem pritožbenem postopku, pritožnik ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Domnevne nepravilnosti pri vodenju postopka in morebitne procesne kršitve, na katere se sklicujeta predlagatelja, niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh kršitev namenjena pravna sredstva. Zato tudi, če bi pristojno sodišče kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča ne vzbuja niti okoliščina, da je bil dolžnik približno tri leta in dva meseca zaposlen na Okrožnem sodišču v Celju kot pravnik in strokovni sodelavec. Od njegove zaposlitve na Okrožnem sodišču v Celju je minilo že več kot deset let. Časovna oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot deset let) in velikost tega sodišča (več kot trideset sodnikov), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - pravica do izjave v postopku - opredelitev do pritožbenih navedb - pravna naziranja strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Strankina pravna naziranja niso omejena s prekluzijami. Zato ne drži zaključek sodišča druge stopnje, da so bile trditve tožeče stranke o tem, da ne bi mogla pridobiti vodnega soglasja in da je takratna nepremičnina parc. št. 948/5, k. o. ... pridobila status odlagališča odpadkov, kar naj bi predstavljalo oviro za pridobitev gradbenega dovoljenja, prepozne.
Ker se sodišče druge stopnje zaradi napačnega stališča o prekluziji navedb tožeče stranke ni opredelilo do njenih materialnopravnih pritožbenih ugovorov, pri čemer ti niso bili očitno neutemeljeni, je tožeči stranki kršilo pravico do izjave, ki je vsebovana v absolutno bistveni kršitvi postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbi zoper v tem postopku izpodbijane vpise (vpis novih članov nadzornega sveta; izbris člana nadzornega sveta) odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00087758
ZKP člen 129, 129/1. ZPP člen 320. OZ člen 367.
zastaranje - pretrganje zastaranja - tožba, zavržena zaradi nepristojnosti - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - začetek teka roka za vložitev tožbe - ugoditev reviziji
Rok iz 367. člena OZ varuje učinke pretrganja zastaranja. Ko sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil oškodovanec napoten, da odškodninski zahtevek uveljavlja v pravdi, odloči na seji, na kateri sodbe ne razglasi, začne rok treh mesecev iz 367. člena OZ teči, ko je oškodovancu vročena odločba sodišča druge stopnje.
ZKP v prvem odstavku 129. člena ne ureja vprašanja zastaranja civilnopravnega zahtevka, o katerem kazensko sodišče sploh ni odločilo. V okviru civilnopravnega zahtevka je čas nastopa pravnomočnosti pomemben zaradi dopustnosti začetka pravdnega postopka, v katerem oškodovanec uveljavlja civilnopravni zahtevek. Skladno z določbo prvega odstavka 103. člena ZKP smejo upravičenci do konca glavne obravnave umakniti predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku in ga uveljavljati v pravdi. Dokler pa upravičenec takšen zahtevek uveljavlja v kazenskem postopku, iz razloga litispendence ni dopustno vložiti tožbe pred pravdnim sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Dejstva, da je bila tožeča stranka višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v A. ter da je sedaj okrajna državna tožilka, ki se srečuje tudi s sodniki, ki sodijo v pravdnih zadevah, na videz nepristranskosti ne more vplivati. Prav tako ne zatrjevano dejstvo, da naj bi bilo sodnikom znano, da je imela tožnica v času nosečnosti zdravstvene težave. Tudi v tovrstnih sporih sodišče odloča na podlagi predloženega procesnega gradiva oziroma na podlagi trditev in predlaganih dokazov pravdnih strank. O tožbenem zahtevku se bo odločalo v pravdnem postopku, sodniki pa morajo soditi v skladu z Ustavo in zakonom ter nepristransko.
razveljavitev plačilnega naloga - postulacijska sposobnost - laičen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. Plačilni nalog II DoR 185/2025-2 z dne 7. 5. 2025 se razveljavi.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu večine spornih pravnih vprašanj niti ne oblikuje kot vprašanj, temveč pretežno opisuje svoje razumevanje spornega pravnega razmerja. Pomisleki in očitki nižjima sodiščema so posplošeni in težko razumljivi, preko njih pa tožnik pravzaprav vsebinsko napada dokazno oceno in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Obširni del tožnikovih navedb se namreč nanaša na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. V predlogu tožnik niti ne zatrjuje neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost. Vprašanj (ali bolje rečeno pomislekov) tožnik posledično ne povzdigne preko meja konkretnega spora. V predlogu relativno jasno zastavi le vprašanja, ki se nanašajo na procesne kršitve in odločitev o stroških postopka. Pri tem absolutno bistvene kršitve postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem tožnik niti ne obrazloži, še manj izkaže, prav tako tudi ne izkaže drugih absolutno bistvenih kršitev postopka. Z zadnjim vprašanjem tožnik napada sklep o stroških, ki je akcesorne narave, s katerim se postopek pravnomočno ne konča in posledično revizija zoper tak sklep v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP niti ni dovoljena.