določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - notar kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Trditev, da je toženka, zgolj zato ker je pravnica oziroma notarka, ki poklicno deluje na območju pristojnega sodišča, morebiti povezana ali v bolj ali manj prijateljskih odnosih z (ne)določenimi posameznimi sodniki, ne zadošča za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00088392
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGD-1 člen 8. ZFPPIPP člen 9, 9/4, 348, 350, 350/1, 350/2.
aktivna stvarna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - spregled pravne osebnosti - stečajni postopek - aktivna legitimacija - osebno odgovoren družbenik - uveljavljanje zahtevka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede aktivne stvarne legitimacije tožeče stranke iz drugega odstavka 350. člena ZFPPIPP oz. ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, da pravica tožeče stranke od tožene stranke kot osebno odgovornega družbenika, uveljavljati zahtevek iz prvega odstavka 350. člena ZFPPIPP (spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1), po zaključku stečajnega postopka ni prenehala? oz. Ali začetek stečajnega postopka vpliva oz. učinkuje na pravico upnika od osebno odgovornega družbenika uveljavljati spregled pravne osebnosti po 8. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), samo za čas trajanja stečajnega postopka oz. ali je upnik po zaključku stečajnega postopka ponovno postal aktivno stvarno legitimiran od tožene stranke uveljaviti tak zahtevek?"
izvršba - laični predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - javno dobro - test sorazmernosti - ocena stroškov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088391
OZ člen 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - delna ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kredit v CHF - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - prebivališče zapustnika v tujini - bivališče zapustnika v tujini - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - zapuščina - prebivališče dediča - zapustnik, ki nima premoženja v Sloveniji - zapustnik brez premoženja - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno. Vrhovno sodišče je za postopanje in odločanje v zadevi določilo krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu. Upoštevalo je, da imata na območju tega sodišča prebivališče dva od treh potomcev pokojnika, poleg tega je postopek pred tem sodiščem že v teku.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - osebne in družinske razmere delavke sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi oziroma okoliščine, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo - razlogi za razveljavitev sodbe - sprememba tožbe - meje preizkusa v pritožbenem postopku - meje pritožbenih ugovorov - zavrnitev pritožbe
Toženkini očitki o zmotnosti oziroma procesni nepravilnosti podeljevanja možnosti eni od pravdnih strank, da spremeni tožbo oziroma preoblikuje tožbeni zahtevek, ne spadajo med razloge, iz katerih je mogoče izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Nanašajo se namreč že na samo (vsebinsko) presojo pravilnosti procesnega obravnavanja predmeta zadeve, torej ali je sodišče druge stopnje sploh smelo dopustiti tožniku, da v novem postopku pred sodiščem prve stopnje materialnopravno pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne glede na pojasnjene meje pritožbenih razlogov tako ne more ocenjevati pravilnosti razlogov sodišča druge stopnje, ki je takšno možnosti dopustilo.
1. Ali je pravilno, zakonito in ustavnopravno skladno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da pogoj, ki določa, da mora biti obvezno član partnerstva za pridobitev sredstev na javnem razpisu (se pravi kot formalni pogoj za pridobitev sredstev) bodisi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave bodisi Zavod za gozdove Slovenije, ni diskriminatoren in ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave?
2. Ali je tak pogoj lahko določen tudi v razpisni dokumentaciji in ni treba, da je objavljen v javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu?
ZIntPK člen 15a, 15b. ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - razgovor na seji senata KPK - ustna obravnava v upravnem postopku - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodne odločbe - substanciranost dokaznega predloga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Kakšna je pravna narava razgovora na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK oziroma ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da bi tožena stranka, kljub izvedenim razgovorom na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK, morala izvesti ustno obravnavo po določbah ZUP? Ali je tožena stranka s tem, ko je izvedla "zgolj" razgovor na seji senata Komisije bistveno kršila pravila postopka?
2. Ali je Upravno sodišče RS zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj meni, da sta podana dokazna predloga tožeče stranke glede zaslišanja A. A. in B. B. substancirana?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00088214
ZKZ člen 23, 23/4.
odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - uveljavljanje predkupne pravice - osebe, ki niso predkupni upravičenci - izbira prodajalca - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je zavzelo stališče, da se v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZKZ, v primeru ko nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, prodajalec ne more odločiti, ali bo kmetijsko zemljišče prodal ali ne?
odvzem vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo - postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - ustavitev postopka o prekršku - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče pravilno uporabilo 63. člen ZVoz-1 s tem, ko je kot zakonit presodilo odvzem vozniškega dovoljenja na podlagi zdravniškega spričevala, izdanega v zvezi z ukrepom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v postopku o prekršku, ki je bil nato ustavljen s sklepom sodišča in vozniško dovoljenje vrnjeno imetniku?
ZPP člen 181, 181/1. ZDru-1 člen 2, 2/1,2/2, 2/3, 9, 14, 14/1.
dopuščena revizija - izključitev iz lovske družine - članstvo v lovski družini - članstvo v društvu - disciplinski ukrep lovske družine - odprava sklepa - neizdaja posebnega sklepa - pravila društva - izpodbijanje odločitev organov društva - zapisnik - ugotovitvena tožba - pravni učinki - neobstoječ akt - postopkovna kršitev - predpisana vrsta postopka - učinkovanje odločbe - konstitutivni učinek - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zavrnitev revizije - odklonilno ločeno mnenje
Organi društev so dolžni spoštovati procesne zakonitosti, določene v Zakonu o društvu in njihovih internih pravilih, s čimer se posredno članom društva zagotavljajo procesne garancije v postopkih, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami. V primeru protipravne izključitve iz lovske družine je posamezniku zagotovljeno tudi sodno varstvo v pravdnem postopku, saj gre za civilnopravno razmerje.
Sklep občnega zbora toženke je izdal višji organ, ki ima sicer pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku, izdal ga je v nepravilnem postopku, v katerem pa je tožnik sodeloval, izrek sklepa je bil jasen, sam sklep pa je bil izdan v nepravilni obliki brez obrazložitve. Vendar navedene postopkovne kršitve ne dosegajo stopnje, ko sploh ne bi bilo več mogoče govoriti o obstoju sklepa. Bistveno je, da je odločitev, ki je bila sprejeta, nedvoumna, dalje, da ima odločitev takšno zunanjo obliko in da je zmožna pravno učinkovati.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - sprememba prvostopenjske odločitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00088204
ZUP člen 8, 9, 154.
upravni postopek - ustna obravnava - opustitev ustne obravnave - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja strank - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je v predmetni zadevi štelo, da mora davčni organ na predlog stranke obvezno razpisati ustno obravnavo, da bo zadoščeno načelu materialne resnice (8. člen ZUP) in načelu zaslišanja stranke (9. člen ZUP), čeprav je bila stranka pred izdajo odločbe obveščena o vseh ugotovitvah organa in se je o njih tudi imela možnost izjaviti?
ZPP člen 357a, 357a/2. ZDR-1 člen 110, 110/1-1, 110/1-2, 109.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje se ni strinjalo s presojo sodišča prve stopnje, da toženec prve očitane kršitve ni dokazal. Sodišče druge stopnje pri tem ni navedlo, v čem naj bi bilo dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje glede očitka o protipravni prilastitvi denarja, zmotno ali nepopolno ugotovljeno. Prav tako ni podalo nobenih konkretnih napotkov glede tega, katere dokaze naj še izvede. V obrazložitvi se je sklicevalo na pomemben sklop dejstev, ki naj ga sodišče prve stopnje ne bi ugotavljalo, tega sklopa pa ni konkretiziralo.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - davčna goljufija - vedenje o goljufivih transakcijah - razlaga nedoločnega pravnega pojma - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je v konkretnem primeru, glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče, mogoče trditi, da je davčni organ na podlagi objektivnih dejstev in ne da bi od naslovnika računa zahteval preverbe, ki jih le-ta ni dolžan storiti, dokazal, da bi tožeča stranka morala vedeti, da je bila transakcija, glede katere je uveljavljala pravico do odbitka DDV, povezana z goljufijo na področju DDV?"
predlog za dopustitev revizije - postopek z izrednim pravnim sredstvom - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Na podlagi 367. č člena ZPP sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Iz tega izhaja, da Vrhovno sodišče ne poziva stranke na odpravo pomanjkljivosti (predložitev manjkajočega dokaza).
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Zaradi neizkazovanja zahtevanega pogoja predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367. č člen ZPP).
Ker iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev predloga za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče ni najprej na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP predlagateljici s sklepom naložilo, naj v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji z opozorilom, da bo v drugačnem primeru predlog za dopustitev revizije zavrglo, temveč je že s tem sklepom odločilo o njem. Morebitna postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča.