dopuščena revizija - pritožba stranskega intervenienta - dejanja stranskega intervenienta - procesna upravičenja stranskega intervenienta - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - nasprotje med dejanji sosporniške intervenientke in stranke, kateri se je pridružila - kasatorično pooblastilo - pritožbena obravnava - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave - sprememba sodbe na seji senata - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev postopka na drugi stopnji - pravica do pritožbe - neopredelitev do odločilnih dejstev - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - sodba presenečenja - vezanost na pravnomočno sodbo - sodba kot javna listina - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zavrnitev revizije
Pritožba stranskega intervenienta je dovoljena, čeprav je ni vložila tudi stranka, na strani katere se je pridružil pravdi.
Seja senata druge stopnje ni primerna le za odločanje o vprašanjih pravilne uporabe materialnega prava na popolno ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi za odločanje v vseh tistih primerih, ko je pritožbeno sodišče v razmerju do dokaznega gradiva v enakem položaju, v kakršnem je bilo sodišče prve stopnje, in v tistih primerih, ko je te cilje mogoče doseči že na seji pritožbenega senata, lahko pritožbeno sodišče v svojo sodbo vključi tudi procesno gradivo, ki ga sodba prve stopnje ni obravnavala (tretja alinea 358. člena ZPP).
Namen revizijskega postopka ni v teoretičnem preizpraševanju o pravilnosti (neodločilnih) stališč sodišč in abstraktnem dajanju smernic sodni praksi v zvezi s takšnimi stališči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - zavrnitev predloga
Točke geometrijskega lika tega satelitskega postopka so: Mengeš - Domžale - Škofja Loka. Oblika trikotnika, ki ga tvorijo na zemljevidu cestnih povezav, ne utemeljuje prenosa prisojnosti.
ZVEtL člen 43, 43/1. ZPP člen 339, 339/2-tč.8, 339/2-tč. 14.
dopuščena revizija - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - individualno pripadajoče zemljišče - dinamični princip - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišči prve in druge stopnje bi morali ugotoviti izvorno stanje obsega pripadajočega zemljišča (individualnega in skupnega), ko so revidenti pridobili kogentno akcesorno pravico uporabe na pripadajočem zemljišču stavb, obenem pa to kronološko jasno opredeliti. Celovita pravna presoja zahteva tudi oceno, ali je v obdobju, ko je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, prišlo do spremembe njegovega obsega in kdaj točno se je to zgodilo. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do vseh pritožbenih ugovorov revidentov v zvezi z ustreznim upoštevanjem kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1, še posebej glede očitkov o (ne)uporabi dinamičnega principa oziroma ustrezne presoje pretekle rabe spornega zemljišča.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - država kot stranka v postopku - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - ugoditev predlogu
V predmetni pravdni zadevi je tožena stranka Republika Slovenija, tožnik pa utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke na podlagi protipravnega ravnanja sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju. V takšnih primerih je izkazana objektivna nepristranskost sodišča oziroma dvom pri strankah in tudi pri javnosti v nepristransko sodišče. Sodniki, katerim je zadeva dodeljena, morajo namreč ugotavljati, ali je sodnik istega sodišča, torej njihov sodelavec oziroma kolega, ravnal protipravno in povzročil škodo tožeči stranki. Razen tega gre v konkretnem primeru za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku.
stečajni postopek - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upnike zastopa pooblaščena odvetniška družba. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZFPPIPP-H člen 137, 137/1. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - sprememba zakona - dokončanje že začetih postopkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavani zadevi se je postopek odpusta obveznosti začel s sklepom z dne 21. 3. 2023, to je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H (1. 11. 2023), zato se skladno s prvim odstavkom 137. člena ZFPPIPP-H dokonča po določbah do tedaj veljavnega zakona. Ta je določal, da revizija v postopku osebnega stečaja ni dovoljena, zato je sodišče ne more niti dopustiti.
oddaja poštne pošiljke - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz naknadno priloženih dokazil izhaja, da je predlagatelj pošiljko s črtno kodo "RT ...", s katero je v obravnavani zadevi poslal predlog za dopustitev revizije, oddal priporočeno na pooblaščenem bencinskem servisu Petrol d. d. v Mariboru 15. 9. 2025, kar je znotraj zakonsko določenega 30-dnevnega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije (prvi odstavek 367.b člena ZPP). S tem je predlagatelj izkazal, da je predlog za dopustitev revizije vložil pravočasno in da datum, ki je odtisnjen na pisemski ovojnici, ni pravilen. Glede na take okoliščine zadeve je Vrhovno sodišče, da ne bi zaradi administrativne pomote odreklo preizkusa predloga za dopustitev revizije, ki ga je zavrglo kot prepoznega zaradi nepravilnega upoštevanja dneva oddaje pošiljke na pooblaščenem bencinskem servisu, ponovno opravilo preizkus navedenega predloga.
Predlagatelj ni izkazal, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju višje sodišče v obravnavani zadevi odločilo drugače, niti ni utemeljil, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi. Ker navedena nepopolnost onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za dopustitev revizije glede na kriterije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče presodilo, da je odločitev o zavrženju predloga pravilna iz razlogov, ki so pojasnjeni v predmetnem sklepu (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
zavrnitev priznanja in izvršitve - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je na podlagi sedmega odstavka a42.b člena ZIZ odločilo o pritožbi predlagatelja zoper odločitev o zavrnitvi priznanja oziroma izvršitve tuje odločbe, revizija ni dovoljena. Zato je predlog za dopustitev revizije nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00089636
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZDen člen 81.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - pogoji za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni izoblikovano - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - denacionalizacija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj že spornega pravnega vprašanja sploh ni oblikoval. Prav tako pa ni izkazal, da bi revizijska obravnava 81. člena ZDen presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse. V predlogu namreč ni navedel nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja, temveč le, da gre za pravno vprašanje, glede katerega še ni jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča. To pa tudi ne drži, saj je Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 763/2008 z dne 19. 4. 2012 vsebino spornega člena jasno razložilo, njegovo ustavnoskladnost pa je presodilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-96/92 z dne 9. 12. 1993.
Poleg tega predlog tudi ne vsebuje obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče sporno vprašanje rešilo nezakonito, saj ne drži predlagateljeva navedba, da bi se Upravno sodišče postavilo na stališče, da premoženje, ki je bilo oporočitelju nacionalizirano pred sestavo oporoke, ne more biti predmet oporočnega dedovanja. Nasprotno – Upravno sodišče je pojasnilo, da je treba ugotoviti, ali je v oporoki izrecno navedeno, da se oporočna razpolaganja nanašajo tudi na podržavljeno premoženje, volja zapustnika pa se upošteva samo, če jo je izrecno izrazil. Zakaj bi bilo takšno razlogovanje Upravnega sodišča nezakonito, pa – kot pojasnjeno – predlagatelj ne obrazloži.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi njen pregled s strani izvedenca medicinske stroke. Glede na navedbe, da bo udeleženka na začasnem prebivališču bivala daljši čas, je očitno, da bo postopek lažje, hitreje ter z manj stroški izvesti na drugem, bližjem stvarno pristojnem sodišču (v Lenartu) kot na krajevno pristojnem sodišču (v Novi Gorici).
Predlog za dopustitev revizije, ki ga tožnik vloži zoper ugodilno sodbo, ni dovoljen. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes (drugi odstavek 374. člena ZPP), na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Posledica ugotovitve, da je objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov nedopustna, ne more biti zavrženje tožbe, temveč razdružitev postopkov s sklepom sodišča na podlagi 42. člena ZUS-1.
Predlog za dopustitev revizije, ki ga tožnik vloži zoper ugodilno sodbo, ni dovoljen. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes (drugi odstavek 374. člena ZPP), na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljena pritožba
ZUS-1 ne določa, da je zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje dopustna posebna pritožba. Sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje tudi ni sklep s katerim se onemogoči nadaljnji postopek. Posebna pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, tako ni dovoljena.
ZUS-1 člen 73, 73/3. ZPP člen 112, 112/1, 343, 343/2, 366.
rok - pravočasna pritožba - iztek roka - prepozno vložena pritožba
Pritožba zoper sklep se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam (tretji odstavek 73. člena ZUS-1 v zvezi s 366. členom ZPP). Po določbi drugega odstavka 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je vložena po poteku zakonskega roka. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se izteče rok za njeno vložitev.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zanikanje prejema - plačilni nalog - razlogi za zamudo - nepravilna vročitev
Pritožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje je torej temeljil na zanikanju prejema plačilnega naloga I U 734/2025, kar pomeni očitek o nepravilnem vročanju. Ta po ustaljeni sodni praksi ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj v takem primeru razlog za zamudo ne nastane na strani stranke, pač pa gre za razlog na strani sodišča, ki se lahko uveljavlja s pritožbo ali z določenimi izrednimi pravnimi sredstvi. Že iz tega razloga je bil pritožničin predlog utemeljeno zavrnjen, pri čemer pa je za ustavitev obravnavanega upravnega spora bistveno, da je bila v izpodbijanem sklepu opravljena presoja glede pravilnosti vročitve spornega plačilnega naloga pritožnici.
odmera sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - zavrženje pritožbe
Dopustnost pritožbe zoper sklepe, izdane v upravnem sporu, torej tudi zoper sklepe, ki se nanašajo na sodne takse v tem postopku, ureja 82. člen ZUS-1. Glede na navedeno zoper sklep Upravnega sodišča, ki se nanaša na sodne takse (sklep, izdan na podlagi ZST-1), pritožba ni dovoljena, saj ne gre za nobenega izmed primerov iz 82. člena ZUS-1. Navedeno je potrjeno tudi v ustaljeni sodni praksi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00089459
ZEKom-1 člen 105.
operater s pomembno tržno močjo - telekomunikacijsko omrežje - elektronska komunikacijska infrastruktura - vzorčna ponudba - pogodbeni pogoj - soglasje solastnikov - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je materialnopravno pravilen zaključek upravnega sodišča, da vključitev razveznega pogodbenega pogoja v vzorčno ponudbo za lokalni dostop na fiksni lokaciji tožnice o razveznem pogoju, ki učinkuje na sklenjeno pogodbo za dostop do fizične infrastrukture tožnice, če operater, ki zahteva dostop do fizične infrastrukture tožnice kot operaterja s pomembno tržno močjo (do kabelske kanalizacije oziroma nadzemnih delov infrastrukture - drogov), do pričetka izvajanja del po pogodbi o dostopu ne predloži soglasij lastnikov nepremičnin, po katerih poteka fizična infrastruktura tožnice, predstavlja nerazumen pogoj v skladu z določbo 105. člena ZEKom-1?