ZPP člen 86, 86/4, 367b, 367b/1, 367č, 374, 374/1.
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema od navedenega pravila velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik ne zatrjuje niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega je predlog vložen prepozno. Po prvem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Iz tožnikove vloge je razvidno, da je sodbo sodišča druge stopnje prejel 9. 6. 2025, svojo vlogo pa je predložil vrhovnemu sodišču 5. 1. 2026.
upravno sodišče - zunanji oddelek pristojnega sodišča - pristojnost - upravni spor - stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti - nedovoljena zahteva
Upravno sodišče je edino v Republiki Sloveniji stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen. S tem stališčem Vrhovno sodišče usklajuje svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je o tovrstnih predlogih odločalo na podlagi 67. člena ZPP, ki pa ga po novem stališču ni mogoče uporabiti v upravnem sporu.
upravno sodišče - zunanji oddelek pristojnega sodišča - pristojnost - upravni spor - stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti - nedovoljena zahteva
Upravno sodišče je edino v Republiki Sloveniji stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen. S tem stališčem Vrhovno sodišče usklajuje svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je o tovrstnih predlogih odločalo na podlagi 67. člena ZPP, ki pa ga po novem stališču ni mogoče uporabiti v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00091040
Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb člen 3, 19. ZPP-E člen 367a, 367c/2. ZUS-1 člen 22.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravna varnost - enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - predlog za predhodno odločanje SEU - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - občina - podružnica - lekarna na območju druge občine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po presoji Vrhovnega sodišča predlagana vprašanja za SEU (štiri od njih temeljijo na stališču, da je treba v obravnavanem sporu uporabiti Direktivo 2014/23) niso relevantna za odločitev v zadevi in tudi iz predloga ne izhaja njihova jasna povezava s predmetom spora ter nosilnimi stališči v izpodbijani sodbi. Ta je mogoče strniti, da je bila tožničina zahteva za izdajo dovoljenja za lekarniško podružnico v Občini Dravograd utemeljeno zavrnjena, ker tožnica ni koncesionarka, ki bi v predhodnem (posebnem) konkurenčnem postopku pridobila pravico do opravljanja lekarniške dejavnosti v tej občini in bi posledično v njej že imela lekarno, katere podružnico želi odpreti, z izpodbijanim aktom pa tudi ni bilo odločeno v postopku izbora za pridobitev koncesije (toženka namreč ni izdala koncesijskega akta, ni objavila javnega razpisa za podelitev koncesije in ni vodila postopka podelitve koncesije, v katerem bi tožnica konkurirala), zaradi česar se za presojo spornega razmerja niti navedena direktiva ne uporablja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00091039
Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb člen 3, 19. ZUS-1 člen 22. ZPP-E člen 367a, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravna varnost - enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - predlog za predhodno odločanje SEU - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - občina - podružnica - lekarna na območju druge občine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica vsa predlagana vprašanja za SEU gradi na stališču, da je treba v obravnavanem sporu uporabiti Direktivo 2014/23/EU, saj v vprašanjih problematizira skladnost ravnanja toženke oziroma države članice z določbami te direktive. Po presoji Vrhovnega sodišča pa ta vprašanja niso relevantna za odločitev v zadevi in tudi iz predloga ne izhaja njihova jasna povezava s predmetom spora ter nosilnimi stališči v izpodbijani sodbi. Ta so, da je bila tožničina zahteva za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v Občini Ajdovščina utemeljeno zavrnjena iz razloga, (i) ker tožnica ni koncesionarka, ki bi v predhodnem (posebnem) konkurenčnem postopku pridobila pravico do opravljanja lekarniške dejavnosti v navedeni občini in bi posledično v njej že imela lekarno, katere podružnico želi odpreti, (ii) ker se zahtevano dovoljenje za poslovanje nanaša samo na podružnico (organizacijsko enoto) na navedeni način ustanovljene lekarne in (iii) ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno v postopku izbora za pridobitev koncesije (toženka namreč ni izdala koncesijskega akta, ni objavila javnega razpisa za podelitev koncesije in ni vodila postopka podelitve koncesije, v katerem bi tožnica konkurirala), zaradi česar se za presojo spornega razmerja tudi navedena direktiva ne uporablja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00090598
ZBPP člen 46. OZ člen 356. ZDavP-2 člen 125, 126.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - zastaranje terjave - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - postopek davčne izvršbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča v izpodbijani sodbi, da se za vračilo brezplačne pravne pomoči po 46. členu ZBPP uporabi materialnopravna pravila o zastaranju, ki sicer veljajo za zastaranje terjatev na povračilo pravdnih stroškov na podlagi pravnomočnih sodb, to je 356. in ostale člene OZ in ne 125. in 126. člen ZDavP-2, čeprav se terjatev terja v postopku davčne izvršbe?
priznanje tuje sodne odločbe - pogoji za priznanje - Združene države Amerike (ZDA) - nasprotovanje javnemu redu - kaznovalna funkcija - denarna odškodnina - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - delovni spor - načelo vzajemnosti - izključna pristojnost - kontradiktornost - institut kaznovalne odškodnine - opredelitev do odločilnih dejstev
Vprašanje nasprotovanja nesorazmerno visokih kaznovalnih odškodnin javnemu redu je ob odločanju o priznanju tuje sodne odločbe pomembno pravno vprašanje. Terja ugotavljanje dejstev (kakšen je bil historični dogodek, ki je utemeljil priznanje odškodnine, kakšna premoženjska ali nepremoženjska škoda je nastala, …) in uporabo ter razlago prava (kakšna odškodnina bi glede na ugotovljena dejstva predstavljala popolno odškodnino, ali prisojena odškodnina to presega in koliko, v čem je vzrok preseganja, ali gre pri tem za nasprotovanje javnemu redu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00091296
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 4, 4/1, 83, 83/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1.
stečajna masa - skupno premoženje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - življenjska in ekonomska skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - osebni stečaj - načelo koncentracije postopka - prijava terjatve - ugotovitvena tožba - dajatvena tožba - pravni interes - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za delegacijo pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je ena od strank sodnik istega sodišča, ki odloča v zadevi, je takšna, da bi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen položaj, saj so toženci sodniki sodišča, ki bi odločalo šele o morebitnih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišča prve stopnje v tej zadevi.
predlog za delegacijo pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Okoliščina, da oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, začasno biva na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Pred očmi mora imeti vse okoliščine konkretnega primera (oddaljenost začasnega bivališča in prognoza trajnosti bivanja tam, zdravstveno stanje osebe, oddaljenost drugih udeležencev od krajevno pristojnega sodišča, ...). Te morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Insttitut prenosa pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati ozko. Tak preizkus zaradi pomanjkljivo obrazloženega predloga ni mogoč.
ZPP člen 22, 22/2, 23, 23/1, 23/2, 23/3, 112, 112/9, 112/10, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 429. ZPP-E člen 16, 16/4.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za izvršbo - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo - pravočasna vložitev izvršilnega predloga - pravočasnost predloga - predlog, vložen pri napačnem sodišču - vložitev vloge na nepristojno sodišče - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - pravočasnost vloge, vezane na rok - pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - dan izročitve vloge sodišču - izvršitev sklepa o motenju posesti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00091093
ZPND člen 21, 21/1, 21/2, 22a, 22a/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377. ZNP-1 člen 37, 42.
predlog za dopustitev revizije - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - ukrep prepustitve stanovanja - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - časovna omejenost ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (zpnd) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije po ZPND praviloma ni dopusten. Izjema je le ukrep o prepustitvi stanovanja v uporabo, ki ga v skladu z zakonsko določenimi pogoji sodišče časovno ne omeji.
ZPND člen 22a, 22a/3, 22a/4. ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 11, 11/1.
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - izbirna pristojnost - izključna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - izrek sodišča za krajevno nepristojno - sklep o nepristojnosti - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - odpoved pravici do pritožbe - postopek po ZPND - izražena volja strank - nujna zadeva - prednostna zadeva - dolžnost hitrega postopanja sodišča - hitrost in ekonomičnost postopka
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Ker v konkretnem primeru ne gre za to - saj je predvidena izbirna in ne izključna pristojnost - Okrožno sodišče v Celju za svojo odločitev ni imelo procesnopravne podlage. Predlagatelji so namreč izmed pristojnih sodišč; tj. celjskega in mariborskega sodišča; z vložitvijo predloga uresničili dano možnost izbire pristojnosti. Njihovo izbiro bi moralo sodišče - ne glede na razloge o smotrnosti, ki jih je navajalo v sklepu - spoštovati.
Vrhovno sodišče je odločilo glede na naknadno izkazano voljo predlagateljev in nujnost postopka po ZPND, ki se je z odločanjem o kompetenčnem sporu že tako zavlekel, še bolj pa bi se s ponovnim odstopom zadeve drugemu sodišču.
zamudna sodba - poziv na popravo tožbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odpravljiva nesklepčnost - evidentiranje nepremičnin - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00091088
ZPP člen 351, 351/2, 378. OZ člen 1013. URS člen 22.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - porok - poroštvena izjava - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - zastavna pogodba - ničnost hipoteke - sodba presenečenja - razvoj sodne prakse - sprememba sodne prakse - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - odločilni razlogi - možnost izjave - pravica stranke do izjave - zavrnitev revizije
Izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje sloni na drugačnem materialnopravnem zaključku o nujnosti informiranja porokov in zastaviteljev, ne pa v drugačni presoji standarda izpolnitve pojasnilne dolžnosti, zato ne gre za sodbo presenečenja.