CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00089441
ZD člen 126, 126-5.
denacionalizacija - dedič prvega dednega reda - nadomestni upravičenec do denacionalizacije - relevanten predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se pri ugotavljanju statusa dediča prvega dednega reda po bivši lastnici in z njim povezanega statusa nadomestnega upravičenca upošteva dejansko stanje ob smrti bivše lastnice, ne pa tudi predpisov, ki so veljali ob smrti bivše lastnice in so takrat določali absolutno dedno nevrednost hčerke bivše lastnice?"
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - trajanje sodnega postopka - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bil prevoz do udeleženke postopka dobre pol ure krajši, ne bi bil smotrn.
elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za odločitev v zadevi podana pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju navedena s kratico AKOS), ki odloča v upravnem postopku, ali pa je podana pristojnost sodnega odločanja (sodišča splošne pristojnosti v gospodarskem sporu).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - časovna omejitev - pravočasnost izreka o nepristojnosti - zavrženje predloga
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, sme sprožiti spor o pristojnosti samo znotraj časovnega mejnika iz prvega oziroma drugega odstavka 22. člena ZPP, tj. do razpisa glavne obravnave oziroma ob predhodnem preizkusu tožbe.
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Celju predlog za odločitev v sporu o pristojnosti vložilo po vročitvi tožbe toženi stranki in po prejemu odgovora na tožbo, zato je ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena ZPP sprožilo kompetenčni spor prepozno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - enoosebna d.o.o. - zdravstveno stanje zakonitega zastopnika stranke - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je v svoji novejši praksi slabo zdravstveno stanje upoštevalo kot okoliščino, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti. Pri tem pa je upoštevalo še druge okoliščine: ali bo stranko treba zaslišati; starost stranke; možnosti strankinega prihoda na sodišče. Predlagatelj je enoosebna d. o. o. Njegov edini zakoniti zastopnik je istočasno tudi edini družbenik. Predlagatelj v postopku nima pooblaščenca. Razpis naroka za glavno obravnavo, ki bi upošteval tako resno zdravstveno stanje zakonitega zastopnika predlagatelja kot tudi trajanje potovanja do sodišča v Kopru, bi za slednje, v primerjavi s sodiščem v Mariboru, pomenilo nesorazmerno organizacijsko breme.
Ob vložitvi predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (105.a člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristanskost - zapuščinski postopek - dedič - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dedinja v tem zapuščinskem postopku sodnica na sodišču, ki je sicer pristojno za obravnavo zadeve, je enega najbolj tipičnih in torej očitnih razlogov, ki spodmikajo videz nepristranskosti sodišča. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje o tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Domžalah.
nezakonito pridobljen dokaz - pravica do zasebnosti - nedotakljivost stanovanja - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00089236
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3, 13, 13/1, 19. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - zahteva za vrnitev otroka - vrnitev otroka - izročitev otroka - začasna odredba - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklepi o vrnitvi otroka so po vsebini najbližji začasni odredbi. V skladu z določbo 10. člena ZIZ je revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP, dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Revizijo je torej zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja. Zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa revizija ni dovoljena. Takšen je tudi sklep v obravnavani zadevi. Ker podlage za dovoljenost revizije zoper obravnavani sklep sodišča druge stopnje ni, revizije sploh ni mogoče dopustiti.
prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Pooblaščencu tožnice in stranske intervenientke je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 12. 11. 2024. Glede na to, da je predlog vložil 18. 4. 2025, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Po dolgoletnem in ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča nezaupanje stranke v pristojno sodišče, ki je posledica njenega nezadovoljstva z delom sodnikov v posameznih zadevah in nestrinjanja s postopkovnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča, ni utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP
predlog za dopustitev revizije - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pravica do izjave - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - soočenje izvedencev - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - začasno prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotna udeleženka ne bi bila psihofizično sposobna opraviti poti na sodišče.
postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 367č, 384, 384/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper sklep o stroških - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - laičen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pod pogoji, ki jih določa ZPP, je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člen ZPP), revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).