Ker med strankama v času izobraževanja toženca ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje in ker stranki nista bili v medsebojnem odnosu delavca in delodajalca, za rešitev tega spora ni stvarno pristojno delovno sodišče niti po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 niti po kateri od preostalih točk te določbe.
Pritožbena navedba, da postopek traja več kot šest let in šest mescev mescev, se nanaša na vprašanje, ali vračanje zadeve sodišču prve stopnje, namesto da bi sodišče druge stopnje samo opravilo novo sojenje, pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ta sodni postopek res traja že dolgo, vendar je zadeva obsežna in dokazno zahtevna. Prav tako sodišči druge in prve stopnje nista zavlačevali z reševanjem zadeve. Glede na to, da je bila razveljavljena sodba sodišča prve stopnje, ki še ni bila končna, je tudi sicer najbolj smotrna vrnitev zadeve sodišču prve stopnje.
Sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi reviziji je bil tožničinemu pooblaščencu vročen 18. 5. 2026. Pooblaščenec je revizijo naslovil na Vrhovno sodišče in jo poslal na Vrhovno sodišče 2. 6. 2026, to je zadnji dan roka za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je revizijo prejelo 4. 6. 2026 in jo naslednji dan odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo 8. 6. 2026, torej po izteku roka za vložitev revizije.
Ker je odvetnik tožnice, tj. pooblaščenec iz tretjega odstavka 86. člena ZPP, revizijo naslovil na Vrhovno sodišče ter jo pri tem sodišču tudi vložil, ne pride v poštev zaključek o njegovi očitni pomoti, torej revizije tudi ni mogoče šteti za pravočasno vloženo. Takšno je tudi enotno in ustaljeno stališče sodne prakse.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sta tožnika upravičena do zakonskih zamudnih obresti od obrokov, ki so bili plačani šele od vložitve tožbe dalje.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Vrhovno sodišče pristojnost prenese, ko je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V konkretnem primeru je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. Upoštevaje nadaljnjo okoliščino, da se je postopek, v katerem se obravnava ranljiva oseba, že podaljšal na račun odločanja o predlogu za prenos pristojnosti, je najbolj ekonomično, če pristojno sodišče brez odlašanja izpelje postopek v sami zadevi
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Povzete obširne očitke dolžnikov je mogoče strniti v njuno nezadovoljstvo z delom razpravljajočih sodnikov zaradi procesnega postopanja in sprejemanja odločitev. Zgolj takšno nezadovoljstvo stranke pa ne predstavlja utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom o pravilnosti procesnega postopanja in materialno pravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Dejstvo, da je upnik v partnerskem odnosu s sodnico sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), in tudi upoštevaje naravo zadeve - izvršitev odločbe o osebnih stikih z mladoletnima otrokoma, utegne pri dolžnici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam. Ni zatrjeval, niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.