ZPP člen 309, 309/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izvensodna poravnava - pravice iz delovnega razmerja
Ne glede na določbo prvega odstavka 309. člena ZPP, ki govori o okrajnem sodišču, je za sklenitev sodne poravnave, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pristojno delovno sodišče, ki je stvarno pristojno za reševanje takšne zadeve.
odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi s presojo o prenehanju potreb po opravljanju dela tožnika pri toženki pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede na pisno obrazložitev dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Zakon v postopku odločanja o predlogu za sprejem odrasle osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja. V konkretnem primeru, ko iz podatkov v spisu izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno varstvo in oskrbo, to pomeni, da bi moralo Okrajno sodišče v Kopru nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva. Ker je nasprotni udeleženec hospitaliziran v PB Idrija in je glede na podatke v spisu mogoče pričakovati, da bo tam ostal dlje časa, se bo procesno dejanje zaslišanja brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Idriji, ki je po podatkih google.maps od naslova bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno 1,6 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Kopru znaša 103 km.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 47, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 92
zahtevek za vrnitev nepremičnine - gradnja na tujem svetu - gradnja čez mejo nepremičnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 47. člena SPZ tožbeni zahtevek na vrnitev in izročitev v neposredno posest in odstranitev objektov zavrnilo v delu, ki se nanaša na del objekta št. 754 v izmeri 28 m² in zemljišče pod tem objektom v izmeri 28 m²?
2. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
3. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
4. Ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (21. člena ZPP), ko ob oceni, da je v zadevi potrebno materialnopravno uporabiti določbe 47. člena SPZ, ni prekinilo pravdnega postopka oziroma ni k prekinitvi napotilo sodišča prve stopnje?
V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - neizkazana neenotna sodna praksa - napačno pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. ZGD-1 člen 505, 505-8, 505-9
nepopolna revizija - pooblastilo za zastopanje - posebni zastopnik za vložitev tožbe - pomanjkljivosti pooblastila za vložitev revizije - zavrženje revizije
Če je bil posebni zastopnik imenovan za vložitev tožbe, velja njegovo upravičenje za zastopanje tožeče stranke v pravdi do konca pravdnega postopka. To upravičenje obsega tudi podelitev novega pooblastila odvetniški družbi na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP za vložitev revizije. V teh okoliščinah (novo) pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki ga ni podpisal posebni pooblaščenec tožeče stranke za vložitev tožbe, ni veljavno pooblastilo.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
ZPP člen 367b, 36.b/4, 367.b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - sporno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - neopredeljen odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije izpostavljena vprašanja niso natančna in konkretna, iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, pa ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2, 69. ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Okrožno sodišče v Kopru se je izreklo za krajevno nepristojno, še preden je tožeča stranka dopolnila tožbo in preden je tožena stranka lahko odgovorila na tožbo, torej v fazi postopka, v kateri procesne predpostavke za obravnavo ugovora krajevne nepristojnosti po prvem odstavku 22. člena ZPP niso bile podane. Sodišče bi se zato lahko izreklo za krajevno nepristojno le pod pogoji iz drugega odstavka 22. člena ZPP, ki pa niso izpolnjeni, saj izključna krajevna pristojnost drugega sodišča ni določena.
merilo skrajne skrbnosti - standard obrazloženosti - padec na poledenelem cestišču - odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
nepopoln predlog - podpis vloge - podpis - nepodpisan predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer ta ni podpisan s strani pooblaščenca. Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča - hitrost postopka - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Prva toženka ni zaposlena na sodišču kot sodni funkcionar. Res je sicer, da Okrajno sodišče v A. sodi med manjša sodišča v državi. Vendar prva toženka ni zaposlena na pravdnem oddelku tega sodišča, kjer se zadeva obravnava, dalje ne gre za spor, ki bi bil zaupne, osebne narave in končno gre za odločanje o tožbi zaradi motenja posesti s hkrati vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe. Gre torej za postopek, ki mora biti po svoji naravi hiter, postopek po 67. členu ZPP pa ga zavlačuje. Predlagajoče sodišče predloga vsebinsko ni podrobneje konkretiziralo, tožeča stranka pa v tožbi tudi ni izrazila dvoma glede nepristranskosti sodišča, čeprav je nasprotna stranka tista, ki je zaposlena na tem sodišču.
ZPP člen 70, 70-6, 181, 181/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 360. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - epidemija - nepremagljive ovire - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - disciplinska sankcija - odločba o sankciji - odprava disciplinske odločbe - zakonitost sankcije - trener košarke - akt zveze društev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije