ZPP člen 309, 309/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izvensodna poravnava - pravice iz delovnega razmerja
Ne glede na določbo prvega odstavka 309. člena ZPP, ki govori o okrajnem sodišču, je za sklenitev sodne poravnave, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pristojno delovno sodišče, ki je stvarno pristojno za reševanje takšne zadeve.
odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi s presojo o prenehanju potreb po opravljanju dela tožnika pri toženki pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede na pisno obrazložitev dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Zakon v postopku odločanja o predlogu za sprejem odrasle osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja. V konkretnem primeru, ko iz podatkov v spisu izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno varstvo in oskrbo, to pomeni, da bi moralo Okrajno sodišče v Kopru nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva. Ker je nasprotni udeleženec hospitaliziran v PB Idrija in je glede na podatke v spisu mogoče pričakovati, da bo tam ostal dlje časa, se bo procesno dejanje zaslišanja brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Idriji, ki je po podatkih google.maps od naslova bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno 1,6 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Kopru znaša 103 km.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 47, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 92
zahtevek za vrnitev nepremičnine - gradnja na tujem svetu - gradnja čez mejo nepremičnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 47. člena SPZ tožbeni zahtevek na vrnitev in izročitev v neposredno posest in odstranitev objektov zavrnilo v delu, ki se nanaša na del objekta št. 754 v izmeri 28 m² in zemljišče pod tem objektom v izmeri 28 m²?
2. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
3. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
4. Ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (21. člena ZPP), ko ob oceni, da je v zadevi potrebno materialnopravno uporabiti določbe 47. člena SPZ, ni prekinilo pravdnega postopka oziroma ni k prekinitvi napotilo sodišča prve stopnje?
V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.
ZPP člen 367b, 36.b/4, 367.b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - sporno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - neopredeljen odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije izpostavljena vprašanja niso natančna in konkretna, iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, pa ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
merilo skrajne skrbnosti - standard obrazloženosti - padec na poledenelem cestišču - odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
nepopoln predlog - podpis vloge - podpis - nepodpisan predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer ta ni podpisan s strani pooblaščenca. Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča - hitrost postopka - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Prva toženka ni zaposlena na sodišču kot sodni funkcionar. Res je sicer, da Okrajno sodišče v A. sodi med manjša sodišča v državi. Vendar prva toženka ni zaposlena na pravdnem oddelku tega sodišča, kjer se zadeva obravnava, dalje ne gre za spor, ki bi bil zaupne, osebne narave in končno gre za odločanje o tožbi zaradi motenja posesti s hkrati vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe. Gre torej za postopek, ki mora biti po svoji naravi hiter, postopek po 67. členu ZPP pa ga zavlačuje. Predlagajoče sodišče predloga vsebinsko ni podrobneje konkretiziralo, tožeča stranka pa v tožbi tudi ni izrazila dvoma glede nepristranskosti sodišča, čeprav je nasprotna stranka tista, ki je zaposlena na tem sodišču.
ZPP člen 70, 70-6, 181, 181/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 360. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - epidemija - nepremagljive ovire - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - disciplinska sankcija - odločba o sankciji - odprava disciplinske odločbe - zakonitost sankcije - trener košarke - akt zveze društev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZCes-1 člen 16. URS člen 153. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 18.
povrnitev škode - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - podzakonski akt - pravilnik - padec drevesa - varovalni pas - varovalni pas ceste - občinska cesta - odgovornost koncesionarja - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - dolžna skrbnost - odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest - podiranje dreves ob javni cesti - koncesionar - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče z določbo podzakonskega akta (18. člen Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest) širiti obveznost vzdrževalca javne ceste na vzdrževanje dreves izven zakonsko opredeljenega varovalnega pasu, kot ga določa Zakon o cestah (ZCes-1), ne da bi to predstavljalo kršitev načela hierarhije pravnih aktov (153. člen Ustave).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče, medtem ko predlog ne vsebuje niti navedbe niti obrazložitve tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - POGODBENO PRAVO
VS00091589
ZPP člen 70, 70-6, 181, 181/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSPDSLS-1 člen 50, 50/1, 50/9. ZJF člen 80f, 80f/1, 80f/2, 80f/2-2.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - ničnostna tožba - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - poseg v pravni položaj - actio popularis - nakup na javni dražbi - občan - razpolaganje občine z nepremičninami - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - nepremičnina v lasti občine - akt poslovanja občine - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemnik neprofitnega stanovanja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - sprememba neprofitne najemnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Kopru moralo prvo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva, in kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Postojni, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena v navedenem domu.