določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - pospešitev postopka - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Kar želi predlagatelj, je pospešitev postopka, ki je objektivno mogoča tudi pred sodiščem, ki že vodi zadevo. Pravna sredstva za tovrstno pospešitev so podana v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne pa v institutu delegacije po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč - konkretizacija navedb - zavrnitev predloga
Tožnica v predlogu kot tehten razlog navaja zgolj povezave med toženko in osebami, zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Kamniku, vendar te navedbe ustrezno ne konkretizira. Trditve o lokacijski bližini sodišča in obrtne zbornice, kjer je zaposlena toženka, o toženkinem izdajanju potrdil sodnim izvedencem ter o tem, da sta toženka in tožničin direktor mediatorja za gospodarske in potrošniške spore pa ne vzbujajo dvoma v nepristranskost sodišča in zato ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
revizija - razlogi za revizijo - revizija kot prepis pritožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje odgovora na tožbo
Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo. Z njo se izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji, zato se od revidenta zahteva, da obrazloženo in konkretizirano izpodbija te razloge. Gola ponovitev pritožbenih navedb tem zahtevam praviloma ne zadošča in ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024556
URS člen 56. ZZZDR člen 2, 5a, 5a/1, 106a. DZ člen 16. ZSV člen 81. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do osebnih stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - udeležba v postopku - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - upoštevanje otrokovih koristi - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko izkaže za neučinkovito in celo v škodo otroka. Otrokova korist mora biti vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov, ki pripravi in nadzoruje neposredno izvajanje stikov, zato mora biti odločitev sodišča (tudi glede tega, zlasti če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti) obrazložena.
Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje jasno izhaja, da je sodišče tožnikovi pritožbi v celoti ugodilo in odločilo, da je tožnik upravičen še do zneska 1.052,45 EUR in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska, ki jih je vtoževal, torej od 22. 11. 2008 dalje do plačila. Zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti tožena stranka tudi ni substancirano prerekala. Očitno pisno pomoto v izreku glede zapisa leta, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, je sodišče lahko popravilo na podlagi 328. člena ZPP. S tem sklepom o popravi sodišče svoje volje, ki jo je izrazilo v sodbi, ni spreminjalo in ni prišlo do poprave nasprotja med izrekom in obrazložitvijo v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - premestitev - uvrstitev v plačilni razred
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec po prvem odstavku 20. člena ZSPJS pri premestitvi na novo delovno mesto upoštevati vse plačne razrede napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ali le vsa napredovanja dosežena v nazivu.
ZPP člen 105, 105/1, 108, 108/1, 180, 180/1. ZGD-1 člen 21, 21/1, 21/3
obvezne sestavine tožbe - firma in sedež stranke - sedež gospodarske družbe - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe - dopuščena revizija
Pri opredelitvi sedeža tožene stranke je bilo podano neskladje med opredeljeno državo (Češka republika) in preostalimi elementi naslova sedeža (mesto, ulica in hišna številka), ki jih je mogoče povezati le z drugo državo (Slovaško republiko). V takih okoliščinah, ko sta pod enako firmo registrirani družbi v obeh državah, pomanjkljivost v tožbi ni bila sanirana že s tem, da je bila tožba s pošiljko, ki je bila naslovljena na naslov, kot je bil naveden v tožbi, uspešno vročena družbi s sedežem v Slovaški republiki. Dolžnost točne individualizacije tožene stranke v tožbi je v sferi tožeče stranke, zato je utemeljen revizijski očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo tožnika, ki je bila vložena takoj po prejemu odgovora družbe s sedežem v Republiki Slovaški, upoštevati kot pravočasen predlog za popravo tožbe, s katerim je odpravila nerazumljivost tožbe glede sedeža tožene stranke. Zato v tem primeru ni šlo za subjektivno spremembo tožbe.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na nepremičnini k.o. Ajdovščina, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. To pomeni, da je v skladu s četrtim odstavkom 35. člena in v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZIZ v fazi dovolitve izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZST-1 člen 36, 36/1
dopuščena revizija - taksa za tožbo - vrnitev sodne takse - višina sodne takse - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se tožnici ne vrne ob vložitvi tožbe plačano sodno takso za tožbo v ustavnopravno že ugotovljeni bistveno previsoki višini, in ali ima tožnica (ne glede na svoje dejansko plačilo previsoke in neustavne sodne takse) pravico zahtevati, da sodišče to sodno takso odmeri z odločbo.
predlog za dopustitev revizije - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - pristojnost rednega sodišča - sindikat - volitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 64, 76
dopuščena revizija - pisna oporoka pred pričama - navzočnost prič - vsebina oporoke - zahtevek za ugotovitev ničnosti - utemeljenost zahtevka - ničnost in izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti utemeljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začne teči zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prvi dan po izvršljivosti te odločbe ali šele po njeni pravnomočnosti?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko obstaja služnostna pravica na stvari v solastnini in ali ta preneha, kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka 224. člena SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - vodja vpisnika
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče.