Predlog se zavrne.
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Sklep o stroških, sklep o popravi stroškovne odločitve in sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne spadajo med sklepe, opredeljene v prvem odstavku 384. člena ZPP, ker ne predstavljajo sklepov, s katerimi bi se postopek glede spora o glavni stvari končal.
Zakonski pojem obstoja drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Kadar je sodnik razpravljajočega sodišča stranka postopka, je običajno tak razlog podan. Njegova intenziteta pa nekoliko bledi, ko je stranka postopka zakonec sodnika ali tedaj, ko je sodnik sicer stranka, a ni zaposlen na istem sodišču, namreč na organizacijsko povezanem sodišču. Takšna organizacijska povezanost je običajno podana med okrajnim in okrožnim sodiščem, ki se pogosto nahajata tudi v isti stavbi. Eno izmed meril, ali pristojnost prenesti na drugo sodišče zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti je v sodni praksi tudi velikost sodišča. Kadar je sodišče manjše, je videz nepristranskosti prej omajan, kot če gre za večje sodišče. Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju ne spadata med manjši sodišči v državi.
Predlog se zavrne.
Za priznanje sodnih odločb Švicarske konfederacije se del določbe 2. točke 34. člena Luganske konvencije, ki se glasi "razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost", ne uporablja. Prav ta del določbe pa je tisti, iz katerega bi izhajala dolžnost nasprotnega udeleženca izčrpati obstoječa pravna sredstva v državi izvora. Posledično je v okviru 2. točke 34. člena Luganske konvencije zavrnitev priznanja švicarske sodne odločbe brez izjeme nujna, če začetni procesni akt ali enakovredni akt toženi stranki ni bil vročen pravočasno in tako, da bi ta lahko pripravila obrambo.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev, da se v izreku določeni stroški otroka krijejo le ob predhodnem soglasju obeh staršev.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je ob ugotovljenem dejstvu, da je bila toženka nepoštena pridobiteljica v smislu 193. člena OZ že od sklenitve pogodbe, pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti šele od vložitve zahtevka za njihovo plačilo?"
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrže.
V tej zadevi je bil postopek prekinjen do odločitve SEU. To je o podanem predlogu za predhodno odločanje že odločilo, zato je sodišče z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se postopek nadaljuje.
Pritožba zoper opisano ugotovitev, ki se sklada z izpolnitvijo pogoja za nadaljevanje postopka, kakor je bil določen v sklepu o prekinitvi, je očitno neutemeljena, nasprotuje načelom 11. člena ZPP in zato ne terja dodatnega odgovora.
Predlog se zavrne.
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ter izkazal, ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Za formalno popolnost predloga mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oziroma postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da ima samo nasprotni udeleženec stalno prebivališče na območju Višjega sodišča v Ljubljani, ne pretehta v prid predlogu za prenos pristojnosti.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.