koncesija - rok za odpravo pomanjkljivosti - koncesijska dejavnost - prenos sedeža opravljanja koncesijske dejavnosti - sprememba odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe - pogoji za odvzem koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Občina je po zakonu zadolžena v interesu občanov skrbeti za čim učinkovitejše delovanje in dostopnost mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni na svojem območju, zaradi česar ji daje zakon pravico, da kot koncesionar samostojno odloča o tem, ali bo v javnem interesu privolila v predlagano spremembo odločbe o koncesiji ter v spremembo sklenjene pogodbe o koncesiji, ki določata kraj opravljanja javne službe.
Občinska uprava pred odvzemom koncesije koncesionarju ni določila roka za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Zato je odločitev o odvzemu koncesije v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena ZZDej, po katerem je določitev roka za odpravo pomanjkljivosti obvezna predpostavka za odvzem koncesije.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZZDej člen 42, 42/1, 43, 44.
koncesija - pogodba o koncesiji - odpoved koncesije - pravno varstvo - stvarna pristojnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Med drugim se s pogodbo o koncesiji po 4. alinei drugega odstavka 43. člena ZZDej določi tudi rok za odpoved koncesije, kar posredno pomeni, da zakon predvideva, da se vprašanje prenehanja koncesije brez krivdnih razlogov ureja sporazumno, po volji pogodbenih strank, v primeru spora pa odloči sodišče splošne pristojnosti.
EZ člen 31a, 31b, 31b/2, 31b/2-3, 31b/4. ZGJS člen 33, 36, 37, 39. URS člen 74, 74/1, 74/2, 15, 15/3. Direktiva 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES. Direktiva 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev člen 5.
Sprejem odloka, ki predvideva povsem spremenjen način financiranja in izvajanja SODO ter sklenitev nove koncesijske pogodbe je bil potreben tudi zato, ker obstoječa ureditev koncesijskega razmerja ne ustreza pravnim standardom, ki jih je Sodišče EU razvilo v zvezi z opredelitvijo pojma koncesija storitev (gospodarske javne službe).
V predmetni zadevi ne gre ne za odvzem koncesije ne za odpoved koncesijske pogodbe. Trajanje oziroma prenehanje koncesijskega razmerja po koncesijski pogodbi ni popolnoma prepuščeno poslovni avtonomiji pogodbenih strank. V ta namen je koncedentu dano pooblastilo, da v določenih primerih javnopravne elemente koncesijskega akta enostransko in oblastno spremeni oziroma koncesijski akt razveljavi tudi po izbiri koncesionarja in po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Tožnik ne izvaja svobodne gospodarske pobude na prostem trgu, ampak je podjetniško priložnost in s tem priložnost za ustvarjanje dobička dobil na podlagi posebnega javno-pravnega akta in je zato treba poseg v svobodno gospodarsko pobudo v skladu z načelom sorazmernosti glede na javno korist. Tak poseg je predpisan z zakonom, je primeren v tem smislu, da je z njim mogoče doseči legitimen cilj, in je tudi nujen, ker z drugim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči želenega cilja ne da bi se ob tem po oceni sodišča nesorazmerno poseglo v varstvo javne koristi. Zaradi prevzema tveganj tožene stranke je torej argument tožnika, da bi tožnik moral dobiti še nadomestilo za izgubljeni dobiček zaradi morebiti skrajšane dobe koncesijskega razmerja, kar niti ni izkazano dejstvo, neutemeljen.
O pridobitvi rudarske pravice za pridobivalni prostor, na katerega se nanaša vloga tožeče stranke, na način podelitve koncesije še ni bilo odločeno. Odločeno je bilo o sanaciji kamnoloma, in to na način, pri katerem rudarska pravica ni potrebna. Ni pa bilo odločeno o rudarski pravici, niti ni iz spisov razvidno, da bi bilo zaradi izdanega dovoljenja za izvajanje sanacijskih del oziroma zaradi sanacije, ki je v teku, nemogoče pridobiti rudarsko pravico in da bi torej izdano dovoljenje za izvajanje del pridobitev rudarske pravice „pokrivalo“ po vsebini. Čim je tako in ne gre za isto upravno stvar (ta mora biti ista tako v dejanskem kot v pravnem pogledu), ni podlage za zavrženje vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Ne glede na dejstvo, da gre v primerih javnih razpisov za poseben postopek in za posebno ocenjevanje, je mogoča presoja, da gre za strokovno ocenjevanje komisije (ta je morala voditi zapisnik, ki je spisovno izkazan) in da je kljub specifičnosti tega postopka, izpodbijana odločba obrazložena v tolikšnem obsegu, da jo je mogoče preizkusiti.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na očitno diskriminacijo starejših veterinarjev z več delovnimi izkušnjami, nimajo pravne podlage in so neutemeljeni, glede na to, da VIII/6 točke javnega razpisa izrecno določa, da se pri vrednotenju tega merila upošteva skupno povprečje vseh zaposlenih veterinarjev, kar je, kot navaja sicer tožena stranka v odgovoru na tožbo, v skladu z naravo dela, to je fizičnim delom, ki ga lažje opravljajo mlajši veterinarji, v hkratni povezavi z delovnimi izkušnjami in strokovnostjo starejših veterinarjev.
koncesija - podelitev koncesije - lekarniška dejavnost - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba se nanaša na samo odločbo o podelitvi koncesije z dne 19. 4. 2004, kar izhaja tudi iz tožbenega predloga. Zato ni razloga, iz katerega bi bilo mogoče predmetno tožbo šteti za pravočasno in jo je sodišče v skladu z 2. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v okviru predhodnega preizkusa zavrglo kot prepozno.
koncesija - odvzem koncesije - stranka v postopku - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožeča stranka bi mogla izpodbijati odločbe, ki so predmet te tožbe, če bi imela status stranke ali stranskega udeleženca v postopku za izdajo teh odločb (ob nadaljnjem pogoju, da bi bile odločbe dokončne), s čemer bi bilo izkazano, da se je v postopkih za izdajo izpodbijanih odločb odločalo o njenih pravicah oziroma da je v teh postopkih varovala svoje pravne koristi; šele ob tem bi bila mogoča ugotovitev, da v upravnem sporu varuje svoj pravni položaj ter svoje pravice ali pravne koristi.
dodelitev koncesije - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - začasna odredba
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožnika za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njegov položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
Ker v obravnavanem primeru upravni spor ni dopusten, je sodišče (tudi) zahtevo za začasno zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja zaradi neizpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje s sklepom zavrglo.
koncesija - podelitev koncesije - dom za starejše - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - dnevno varstvo starejših - opravljanje storitve dnevnega varstva starejših
Zahteva iz javnega razpisa, da bo moral koncesionar zagotoviti opravljanje koncesije najmanj v obsegu 50 % standardne storitve, se nanaša na obe vrsti koncesije (pod A - za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za 103 mesta in pod B - za opravljanje storitve dnevnega varstva starejših - za 10 mest), zato je pravilna ugotovitev, da ponudba tožnika ni skladna z določbami javnega razpisa. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožene stranke, da bi bila pri namestitvi v nadstandarden zavod odločilna finančna sposobnost posameznika, ne glede na njegove potrebe in zdravstveno stanje, kar ni skladno z izvajanjem javne službe, katere mrežo zagotavlja država, in s tem z določbami ZSV (2. člen).
ZZDej člen 41, 42. ZUP člen 3, 214. ZJZP člen 44, 48, 54, 58.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - dopolnjevanje vloge - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že zgolj z vidika ZUP velja, da pristojni organ lahko zavrne oziroma pravilneje zavrže vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno, kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis. Pa tudi v tem primeru mora organ v zavrnilni odločbi utemeljiti, zakaj zaradi pomanjkljive vloge kandidata organ takšne vloge ni mogel vzeti v presojo (razen v primeru, ko je že zakonodajalec na določenem področju določil, da vlog ni mogoče dopolnjevati). V predmetnem javnem razpisu ni bilo navedeno, da bo organ štel vlogo za nepopolno in jo bo zavrgel, če kandidat ne bo predložil parafiranih in oštevilčenih listov na vsej dokumentaciji.
Med obvezne sestavine vloge je tožena stranka vključila tudi dokazilo o uporabi ordinacijskih prostorov na razpisanem krajevnem območju, „razen če predlagana ordinacija ni v prostorih OŠ“. Ta formulacija brez dvoma pomeni, da če je ordinacija v OŠ, katere lastnica je tožena stranka, ni potrebno dokazovati lastništva prostorov.
Sodišče je v predhodnem postopku že odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka. Taka odločitev sodišča, ki je že postala pravnomočna, v obravnavani zadevi pomeni, da za odločanje o obnovi postopka na podlagi določbe 270. člena ZUP ni več podane procesne predpostavke za „ponovno“ odločanje. To nadalje pomeni, da je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (o dodelitvi koncesije) nezakonita že iz tega razloga in jo je bilo treba iz tega razloga tudi odpraviti. Sodišče je namreč pri svojem odločanju dolžno ves čas postopka paziti na zakonitost izpodbijanega akta, torej na njegovo zakonitost tudi v času izdaje sodbe, kar seveda pomeni, da v primeru, ko je odpadla pravna podlaga za obnovo postopka, ni dolžno, niti ne more presojati zakonitosti izpodbijane odločbe v času njene izdaje.
koncesija - podaljšanje koncesije - igre na srečo - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
ZIS v 3. odstavku 3. člena določa, da o dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji dovoljenja in soglasij ter o zadevah iz 53., 81. in 5. odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti merila, ki so v nadaljevanju tega člena primeroma našteta. Tožena stranka je pri zavrnitvi prošnje upoštevala kriterij izkušenj in priporočil za prirejanje iger na srečo, kriterij dejavnosti, dosedanjega ravnanja in finančne bonitete pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb in kriterij izpolnjevanja davčnih, koncesijskih in drugih javno-finančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki. Ugotovila je, da je imela tožeča stranka bilančno izgubo, da je celotni kapital izkazoval negativno vrednost, da je kapitalsko neustrezna, da so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z blagajniškim poslovanjem, ker je vzpostavila dodatno tako imenovano interno blagajno ter da ima evidentirane zapadle neporavnane javno-finančne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev je VURS dala pooblastila, da sama ovrednoti posamezno prednostno merilo in ji je zato treba dopustiti pri tem prosto presojo.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dejavnosti ob prijavi in v trenutku, ko je izbran za koncesionarja in ne šele, ko bo začel z opravljanjem dejavnosti.
podelitev koncesije - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - vsebina predloga - nova dejstva in dokazi
Vloga z dne 4. 10. 2010 je navajana kot ugovor na odločbo in ni izrecno navedena kot predlog za obnovo postopka. Pa tudi sicer je iz njene vsebine mogoče zaključiti, da je prijavitelj na Javni razpis v njej navedel razloge, ki se nanašajo na nepravilno izpolnjeni obrazec prijave (v vlogi se za neljubo napako celo opravičujejo), nadaljnjo nepravilno postopanje upravnega organa, ker niso bili pozvani k dopolnitvi vloge in celo na ponovno preverjanje zaposlenih kadrov pri izbranem koncesionarju. Vse to pa so takšna dejstva oziroma okoliščine, ki jih upravni organ ne more obravnavati kot nova dejstva ali nove dokaze. Novi dokaz je namreč lahko obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ni imela možnosti uporabiti teh dejstev, ni uspela dokazati.
ZVet-1 člen 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3. Javni razpis za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije točka VI, VII, VIII.
koncesija - javni razpis - javna veterinarska služba - merila za izbor koncesionarja - izpodbijanje določb javnega razpisa
Določbe Javnega razpisa za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije so po presoji sodišča v celoti utemeljene na določbah Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev in so v skladu s pooblastili VURS iz omenjene uredbe.
ZVet-1 člen 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3. Javni razpis za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije točka II.
koncesije - javni razpis - podelitev koncesije za izvajanje veterinarske dejavnosti - kriteriji za izbiro koncesionarja - izpodbijanje razpisnih pogojev
Morebitno nezakonitost razpisnih pogojev je možno uveljavljati v okviru pravnih sredstev zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Razpis je eno od procesnih dejanj oz. akt, izdan v postopku izdaje dokončne odločbe o izbiri koncesionarja. Sodišče v okviru preizkusa izpodbijane odločbe hkrati preizkusi pravilnost in zakonitost celotnega postopka, vključno z javnim razpisom in njegovimi pogoji.