prenos koncesije - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - upravičeni predlagatelj prenosa koncesije - statusno preoblikovanje podjetja
Tožnica v tožbi navaja razloge, zakaj do zatrjevanega prenosa še ni prišlo oz. zaradi katerih samostojna podjetnica A.A. (koncesionarka) še ni predlagala vpisa sprememb v sodni register. Zato ne more biti sporno, da se zahteva za prenos nanaša na koncesijo, katere imetnica je še vedno A.A. Ker do statusnega preoblikovanja še ni prišlo, pa je v tem pogledu neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje oziroma zatrjevanje pravice do prenosa koncesije na podlagi njenega univerzalnega pravnega nasledstva koncesionarke A.A. kot samostojne podjetnice, ki naj bi temeljilo na drugem odstavku 667. člena ZGD-1.
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen niti ni določen. V 1. točki je namreč odločeno, da se pritožbi delno ugodi, da se sklep prvostopenjskega organa odpravi in se v ostalem delu pritožba zavrne. Tako ni jasno razvidno, tudi na podlagi obrazložitve ne, zakaj je drugostopenjski organ sklep organa prve stopnje v celoti odpravil, ko je v nadaljevanju izreka odločil, da se pritožba v preostalem delu zavrne. Iz obrazložitve odločbe pa ni razvidno, v katerem delu je tožeča stranka s pritožbo uspela. Iz 2. točke izreka namreč izhaja, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi ter da se vlogi A. d.o.o. in B. d.d zavrneta in se postopek ustavi. Tako je 1. točka izreka v nasprotju z 2. točko.
koncesija - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - prikaz točkovanja - obrazložitev odločbe
Četudi prikaz točkovanja vlog ni bil pregledno prikazan v obrazložitvi izpodbijane odločbe, upravni organ zgolj zaradi tega ni storil absolutno bistvene kršitve določb postopka. Na podlagi dokumentacije v spisih zadeve in odgovora tožene stranke na tožbo je namreč mogoče kvalitetno preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve.
Odločba o podelitvi koncesije bi morala biti obrazložena v tolikšni meri, da bi bili iz nje razvidni razlogi dodelitve točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej oziroma razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranima ponudnikoma. Le s takšno obrazložitvijo bi bilo tožeči stranki zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ, ki je pristojen za odločanje, ima možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti.
Glede na naravo postopka podeljevanja koncesije vlog v tem postopku ni mogoče enačiti z vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati kot z nerazumljivo ali nepopolno vlogo po 68. členu ZUP. To pomeni, da dejstvo, da gre tudi pri ponudbi v razpisnem postopku za podelitev koncesije za vlogo, ne izključuje pravice koncesionarja, da v javnem razpisu poleg vsebinskih pogojev, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, določi tudi formalne pogoje za vsebinsko obravnavanje vlog.
ZZDej člen 3, 3/2, 4, 4/1, 42, 42/1, 43. ZJZP člen 45, 45/4, 51, 51/2, 59. ZUP člen 177, 237, 237/2.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvo - odločba o izbiri - obseg sodne kontrole - merila za vrednotenje vlog - potrdilo v tujem jeziku
Pri ocenjevanju, kateri izmed kandidatov, ki vsi izpolnjujejo pogoje, je po razpisnih merilih najugodnejši, je upravnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje in je v tem pogledu sodna presoja odločitve o podelitvi koncesije zadržana. Omeji se na presojo morebitne nezakonitosti meril, na presojo spoštovanja ZUP glede celovitosti, zadostne natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov ter presojo izvedbe postopka v skladu z načeli ZJZP.
ZG člen 47. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 7.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pogoji za podelitev koncesije - prednostna pravica - tehnična sredstva
Pogoji v javnem razpisu so določeni z namenom, da se lahko postopek izvede pregledno in da je predmet razpisnega postopka dostopen vsem kandidatom pod enakimi pogoji. Javni razpis pa ne omogoča, da bi se lahko prednostna pravica podelitve koncesije dodelila pogojno, tako da bi upravičenec naknadno zagotovil potrebna tehnična sredstva.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pridobitev prednostne pravice za izkoriščanje gozdov - pogoji za pridobitev koncesije - status kmeta
Dopis, v katerem upravna enota ugotavlja, da tožnik nima statusa kmeta, ne more predstavljati pravne podlage za odločanje, saj se o tem, ali oseba šteje za kmeta, odloča z odločbo.
ZG člen 47, 47/7, 47/8. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 2, 2-3, 5. ZUP člen 144, 144/1, 144/3.
gozd - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pridobitev prednostne pravice za izkoriščanje gozdov - nahajanje kmetije v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je dejansko stanje, ključno za zaključek o neizpolnjevanju pogoja, da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, oprl tudi na podatek, ki mu ga je sporočil Zavod za gozdove Slovenije, ki pa ni podatek, ki bi dopuščal odločanje v skrajšanem ugotovitvenenem postopku in opustitev zaslišanja stranke.
koncesija - prenehanje koncesijskega razmerja - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - za odločanje pristojen organ
Tožeča stranka bi morala v postopku odvzema koncesije sodelovati, torej bi moralo biti v tem postopku načelo zaslišanja stranke, kot temeljno načelo upravnega postopka (9. člen ZUP), izpeljano zelo dosledno. Po presoji sodišča prvostopenjski organ z listinami priloženega upravnega spisa ni uspel izkazati, da je bila tožeča stranka seznanjena z razpisom ustne obravnave, čeprav je bil razpis le te, glede na to, da gre v obravnavani zadevi za udeležbo strank z nasprotujočimi interesi, obvezen.
Odločitev o odvzemu koncesije je sprejel pristojen organ. Občina namreč mora, ko odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti, voditi postopek po določbah ZUP, kar nadalje pomeni, da pristojnost za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji temelji na določbi drugega odstavka 67. člena ZLS.
koncesija - koncesija za opravljanje storitev institucionalnega varstva - javni razpis - pogoji za koncesionarja - koncesijski akt - krčenje pogojev v javnem razpisu - absolutno bistvena kršitev postopka
Po stališču Ustavnega sodišča RS z javnim razpisom ni mogoče določati pogojev za opravljanje dejavnosti, ki niso določeni s koncesijskim aktom, niti ni mogoče pogojev, ki so s tem aktom določeni, natančneje opredeljevati. Javni razpis namreč ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm.
V obravnavanem primeru je bila koncesija podeljena brez javnega razpisa na podlagi prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač. Ker je bila koncesija podeljena brez javnega razpisa, stranka z interesom v postopku podelitve koncesije ni bila udeležena kot prijavitelj na javni razpis, zato bi morala tožena stranka utemeljenost obnove postopka oziroma izkazani pravni interes utemeljiti še tudi z drugim materialnim predpisom, ki se nanaša na to področje podelitve koncesije, na podlagi katerega bi bilo mogoče preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve. 140. člen ZV-1 sicer določa podelitev koncesije brez javnega razpisa, vendar morata biti izpolnjena dva pogoja: da se koncesija podeli osebi, ki si je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1 in da namerava vodo izkoriščati. Tožena stranka bo zato morala v ponovnem postopku v razlogih odločitve, poleg procesnih razlogov (določb ZUP) in zgoraj navedene Uredbe, navesti še ostale materialne predpise, na podlagi katerih je bila Uredba kot koncesijski akt izdana in posledično tudi koncesijska odločba brez javnega razpisa.
koncesija - opravljanje pokopališke dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe - utemeljitev javnega interesa
Sam sprejem občinskega odloka, s katerim se je spremenila oblika izvajanja gospodarske javne službe, še ne pomeni, da je izkazan javni interes za odvzem koncesije v smislu 44. člena ZGJS. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da tožena stranka ob odločanju ni razpolagala z nobenimi podatki občinske uprave o izvedbi analiz stanja in primerjav podatkov z ostalimi primerljivimi občinami niti ni razpolagala z materiali, ki so bili podlaga za sprejem spremenjenega odloka, zato ugotovitve tožene stranke o obstoju javnega interesa za odvzem koncesije ni mogoče preizkusiti.
ZGJS člen 1, 36. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8, 8d.
Prijavitelj je moral v skladu z zahtevami javnega razpisa izpolnjevati pogoj minimalnega števila kadrov za opravljanje dimnikarskih storitev na območju T. v višini 3,05 kadra oz. 305% zasedenosti. Tožnik je prijavil sedem poimensko navedenih zaposlenih z različnim obsegom zasedenosti, izraženem v %, v katerem naj bi na obravnavanem območju opravljali dimnikarske storitve. Pet od njih v času izdaje izpodbijane odločbe ni bilo več zaposlenih pri njem. Zato tožnik v času odločanja ni dosegel pogoja kadrovske zasedenosti.
igre na srečo - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - odločanje po prostem preudarku - namen odločanja po prostem preudarku
Prosti preudarek je upravni organ uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Tožena stranka je namreč na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin pojasnila, zakaj meni, da gre v regiji za zasičenost ponudbe iger na srečo ter zakaj bi morebitno dodatno obremenjevanje družbenega okolja s prirejanjem posebnih iger na srečo v regiji še poslabšalo socialno stanje prebivalstva.
ZJZP člen 58, 58/5. Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali člen 9.
podelitev koncesije - javna služba - zavetišče za zapuščene živali - javni razpis - razpisni pogoji - cena storitev
Odločitev prvostopenjskega organa ni v skladu s pogoji javnega razpisa, niti s pogoji iz koncesijskega akta, na katerem javni razpis temelji, kot tudi ne Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali in ZZZiV. Noben od teh predpisov kot tudi ne javni razpis, ne predpisuje dodatnih pogojev za presojo prijavljene cene storitev. Niti z javnim razpisom in še toliko manj z razlago upravnega organa, ni mogoče določiti novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, in ker ti pogoji (neupoštevanje nizke cene storitev) niso navedeni ne v koncesijskem aktu, ne v zgoraj navedenih predpisih, kot tudi ne v javnem razpisu, tožena stranka za takšno razlago prenizko ponujene cene storitev tožeče stranke ni imela nobene pravne podlage.
Ribolovni okoliš je nedeljiv, zato se koncesija podeljuje za celotno območje.
Razlaga tožene stranke o podelitvi koncesije na podlagi prednostne pravice na podlagi 70. člena ZSRib je pravilna, ne glede na zemljiškoknjižno in dejansko lastništvo tožeče stranke zemljišč pod vodo in priobalnega pasu jezera. Določbo četrtega odstavka 164. člena ZVO-1 je namreč treba razlagati v povezavi s prvim odstavkom tega člena, ki pa določa drugačno dejansko in pravno stanje (gre za upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine v lasti države), kot je obravnavana, v kateri gre za upravljanje z ribami, ki pa niso kot naravna dobrina v lasti države.
Ugotavljanje pogojev iz tretjega odstavka 30. člena ZSRib bi morala tožena stranka izvesti že po uradni dolžnosti, ne glede na to, da ti pogoji niso bili navedeni v javnem razpisu. Tožena stranka zato s tem, ko je dokazno presojala po končanem javnem razpisu predložene listine, ki se nanašajo na navedene pogoje, ni kršila določb javnega razpisa, ZSRib kot tudi ne določb Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji.
ZZDej člen 42. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti v MOL točka 11.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - strinjanje z razpisnimi pogoji in merili - pravna sredstva zoper odločbo o izbiri
Stališče tožeče stranke, da odsotnost parafe na javnih listinah ne ogroža namena, ki ga ta razpisna zahteva zasleduje, ni utemeljeno. Dokazna vrednost javnih listin namreč ni v nikakršni povezavi z možnostjo spreminjanja in dopolnjevanja vloge, ki se z navedeno zahtevo preprečuje.
Tožeča stranka je kot kandidat, ki se je prijavil na javni razpis, kljub izraženemu strinjanju z razpisnimi pogoji in merili, ugovore, ki se nanašajo na javni razpis oziroma na razpisne pogoje upravičena uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri. Drugačno pravno stališče bi namreč privedlo do položaja, v katerem bi bila presoja skladnosti javnega razpisa s kogentnimi predpisi in z določbami Ustave RS povsem onemogočena.
V primeru, da upravni organ v postopku ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju dimnikarske službe ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe, ali pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev, mu z odločbo naloži, da uskladi z njimi svoje ravnanje.
ZG člen 47, 47/8. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 7, 7/2.
koncesija za izkoriščanje gozdov v državni lasti - priprava posamičnega programa ohranjanja kmetije - pogoji za pridobitev koncesije - potrebna tehnična sredstva
Na javnem razpisu za pripravo posamičnega programa ohranjanja kmetije je lahko uspel le prijavitelj, ki je izpolnjeval v razpisu določene pogoje. S podano izjavo, kot je to storil tožnik, pa izpolnjevanja pogoja potrebnih tehničnih sredstev ni mogoče dokazati.