ZJZP člen 59, 59/1, 59/2, 59/3. ZZDej člen 5, 5/1.
koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire - presoja utemeljenosti razlogov za ustavitev postopka
ZJZP kot pravilo postavlja izhodišče, da javni partner ni zavezan izbrati izvajalca javno-zasebnega partnerstva in tako določa njegovo avtonomijo, ali bo javno-zasebno partnerstvo sklenil ali ne. Sam postopek javnega razpisa ne pomeni zavezujoče ponudbe ali pridobitve pravice kandidata, ki bi se lahko uveljavljala na podlagi tožbenih zahtevkov ali drugih pravnih sredstev. Javno zasebno-partnerstvo je sklenjeno šele s sklenitvijo ustrezne pogodbe (68. člen ZJZP), do tedaj pa za zasebnega partnerja ne nastopijo upravičenja, ki bi javnega partnerja lahko prisilila v oblikovanje javno-zasebnega partnerstva.
Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora zagotavljati občina, sploh podeljevala koncesija ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda, pa je v pristojnosti občine; po prvem odstavku 5. člena ZZDej namreč mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, in za to raven gre v obravnavanem primeru, določa in zagotavlja občina.
koncesije - javna služba - ocenjevanje vloge - finančna sredstva - raziskovalna dejavnost
Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo.
koncesija - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire
Iz prvega odstavka 59. člena ZJZP jasno izhaja, da je odločitev o sklenitvi javno-zasebnega partnerstva tudi po objavi javnega razpisa izključno na javnem partnerju.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni - vodno dovoljenje
Vodno dovoljenje, izdano na podlagi 25. člena ZV-1B, je posebno vodno dovoljenje, v katerem je treba v izreku določiti pogoje za izvajanje vodne pravice v skladu z določbami koncesijskih aktov in sklenjenih koncesijskih pogodb. Tožena stranka tako nima podlage, da bi z izpodbijano odločbo naložila kakršnekoli nove ali dodatne obveznosti, prav tako nima podlage, da bi spreminjala in omejevala pridobljene pravice tožeče stranke. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi lahko pomenila neustaven poseg v pridobljene pravice tožeče stranke oziroma v njena utemeljena pravna pričakovanja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenehanje koncesijske pogodbe - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Vprašanje prenehanja koncesijske pogodbe z odkupom je urejeno s samo koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da se ureja sporazumno, po volji pogodbneih strank, v primeru spora pa odloča sodišče splošne pristojnosti.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - podelitev koncesij - neposredna vloga za podelitev koncesije - subsidiarna uporaba ZJZP - javni razpis
To, da ZZDej ne določa postopka izbire koncesionarja, ne pomeni, da je na področju zdravstvene dejavnosti mogoča neposredna izbira koncesionarja brez predhodno izvedenega javnega razpisa. Z institutom javnega razpisa se namreč v postopku podeljevanja koncesij zagotavlja uresničevanje načela transparentnosti postopka in omogoča konkurenco ter nadzor nad enakostjo obravnave posameznih interesentov.
igre na srečo - soglasje za pridobitev deleža koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo - izdaja soglasja - neizpolnjevanje pogojev
Po mnenju sodišča „zgodovina pravne osebe“ nedvoumno vsebuje navedbo in opis dejavnosti, ki jih je vlagatelj opravljal do vložitve vloge, torej izkušnje. Navodilo naj vlagatelj predloži drugo dokumentacijo za katero meni, da bo na njeni podlagi izkazal svojo primernost in pozitivni vpliv na razvoj dejavnosti, ki jo želi prevzeti/izvajati, pa po mnenju sodišča vsekakor vsebuje tudi priporočila.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je pri vodenju upravnega postopka pridobila mnenje Geološkega zavoda, kjer je navedeno, da količina snovi, ki je na razpolago, ne izpolnjuje zahteve po dovolj zalogah. Vendar pa iz spisa ni razvidno, da bi bilo to strokovno mnenje pred izdajo odločbe tožniku poslano v izjavo, da bi lahko že tedaj navajal vse ugovore, ki jih je imel sedaj prvič priložnost navajati v tožbi zoper odločbo. Šele v tožbi je tožnik lahko zoper odločbo navedel vse dejanske in pravne ugovore zoper stališče tožene stranke, da je izkopana količina snovi premajhna. Tožnik je imel šele v upravnem sporu možnost oporekati uporabi državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami ter uveljavljati ugovor, da je pri istih predpisih bilo možno dodeliti koncesijo kljub majhni količini odkopanih snovi in da naj bi nekaterim bila podeljena rudarska pravica kljub manjši količini izkoriščanja mineralnih surovin. Pri vodenju postopka je šlo za kršitev naćela zaslišanja stranke.
Sodišče kot nesporno ugotavlja, da sta oba prijavitelja na predmetni javni razpis, torej tožeča stranka in stranka z interesom, na podlagi seštevka točk po posameznih merilih zbrala enako število točk. Tako je tožena stranka v skladu s šestim odstavkom 3. člena Uredbe z dopisom z dne 6. 9. 2017 oba vlagatelja pozvala k predložitvi sporazuma o določitvi območja za Upravno enoto Šentjur pri Celju.
Med tožečo stranko in stranko z interesom je nesporno tekel postopek dogovarjanja z namenom sporazumne določitve koncesijskega območja. V predvidenem roku (30 dni) je bil toženi stranki posredovan seznam razdelitev gospodarstev, nenazadnje pa sta se tožeča stranka in stranka z interesom strinjali z dne 20. 10. 2017 dogovorjeno razdelitvijo koncesijskega območja, kot je bilo določeno v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka je pred tem celo sama v dopisu z dne 4. 10. 2017 (podredno) predlagala delitev koncesijskega območja v praktično identičnem razmerju, kot je bilo kasneje določeno. Sodišče pa še ugotavlja, da ob doseženem dogovoru ni bilo napak volje pri katerem od predstavnikov kandidatk in ugovora v tej smeri tožeča stranka tudi ni uveljavljala v tožbi. Tožbeni ugovor, da je tožena stranka postopala nepravilno, je zato neutemeljen.
Obravnavani postopek nadzora je bil uveden že v času veljave ZRud-1, kar glede na načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP pomeni, da je organ, ko je postopal in odločil po sedaj veljavnem zakonu, odločil zakonito.
Sodišče se ne strinja, da bi moral biti opisani primer tožnice (zlasti glede na prenehanje koncesijskega razmerja in ne-obstoj rudarske pravice) urejen v prehodnih določbah ZRud-1, saj bo pristojni organ vlogo tožnice obravnaval glede na njeno vsebino in pogoje, ki veljajo po ZRud-1, in odločil posledično temu. Mnenje ministrstva, iz katerega naj bi izhajalo, da rudarskih del ni več mogoče zakonito izvajati brez podlage v koncesijski pogodbi, pa je mnenje in ne predpis, ki bi ga bilo treba upoštevati. V primeru, da pa bo ugotovljeno, da tožnica dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del ne more pridobiti in torej ne more izvesti naloženega ukrepa, pa bo stekel postopek izvršbe obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, določen v 134. - 138. členu ZRud-1.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za opredelitev pridobivalnega prostora, na katerem je bila pridobljena in na katerem se posledično prenaša rudarska pravica, sta ključni dovoljenji z dne 6. 8. 1980 in z dne 13. 10. 1998. Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da v dovoljenjih uporabljeni pojem pridobivalni prostor ne ustreza današnjemu pojmu pridobivalnega prostora, za kar pa po presoji sodišča ni podala zadostne pravne utemeljitve.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - višja sila - pogoji za podaljšanje rudarske pravice - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka
Če se namenska raba obravnavanega pridbovalnega prostora ni spremenila v času od podelitve rudarske pravice in če je bilo že ob podelitvi rudarske pravice pravno in dejansko stanje takšno, kot v času odločanja o podaljšanju rudarske pravice, bo tožena stranka navedena dejstva morala upoštevati tudi ob ponovnem odločanju o pogojih za podaljšanje rudarske pravice. Novi občinski podrobni načrt se oblikuje v primeru, če je prišlo do spremembe pridobivalnega prostora ali njegove namenske rabe.
ZSV člen 44, 44/2, 44/3, 47.l, 47.l/1, 107. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
socialno varstvo - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - obstoj enega od taksativno naštetih razlogov - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
ZSV predpisuje šest razlogov za odvzem koncesije, ki jih tudi natančno opredeljuje po vsebini. Tak način uzakonitve razlogov za odvzem koncesije, torej naštevanje omejenega števila razlogov, ki niso opredeljeni zgolj splošno, temveč podrobno in v več primerih tudi z določitvijo dodatnih pogojev, ob upoštevanju pomena stalnega zagotavljanja predmetne javne službe za uporabnike, omogoča zanesljivo sklepanje, da so razlogi za odvzem koncesije v zakonu določeni izčrpno, da torej koncesije ni mogoče odvzeti iz razloga, ki ni izrecno naveden v 47.l členu ZSV.
Tožena stranka svoje trditve, da tožeča stranka nima več dovoljenja za izkoriščanje mineralnih surovin, ni utemeljila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti. Obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka. Tožena stranka namreč v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je odločba z leta 1980 prenehala veljati, ne pojasni pa zakaj so bile potemtakem toženi stranki kasneje (po tem, ko naj bi prvotna odločba že prenehala veljati) izdane dopolnilne odločbe k prvotni odločbi, zakaj je s tožečo stranko v letu 2001 sklenila koncesijsko pogodbo in na kateri pravni podlagi je od tožeče stranke, ki je vložila obrazca za odmero koncesnine za leti 2015 in 2016, zahtevala dopolnitev z elaboratom o obsegu pridobivalnega prostora, kolikor je menila, da nima več veljavnega dovoljenja za izkoriščanje mineralne surovine. Predvsem pa tožena stranka teh svojih trditev ni utemeljila z materialnimi predpisi, ki bi dopuščali takšen zaključek.
Uredba o spremembah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2011) člen 15. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2018) člen 4, 7.
Določbi 4. in 7. člena Uredbe o spremembah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču nimata narave posamičnega akta, pač pa naravo splošnega pravnega akta, ki ga ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
ZUP člen 86, 87, 91, 91/3, 223, 274, 275. ZUS-1 člen 29, 29/2.
sklep o popravi pomote - odločanje po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ z izdajo sklepa nepravilno uporabil določbo 223. člena ZUP. Po tej določbi sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, torej sme popraviti le pomote tehničnega značaja, oziroma pomotne zapise stvarno izjavljene volje organa. Pomot v izjavi volje torej ni dopustno popravljati na tak način, pač pa le na podlagi pravnih sredstev, ki jih določa zakon, saj bi sicer šlo za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, torej za njeno spremembo.
Kljub ugotovitvi, da je prvostopenjski organ napačno uporabil določbo 223. člena ZUP, saj s sklepom ni popravljal napak v dopolnilni odločbi, pač pa jo dejansko dopolnjeval, pa sodišče meni, da tako ugotovljena kršitev ni razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je dopustna, če je bil z izdajo odločbe očitno prekršen materialni predpis.
Sodišče soglaša s tožečo stranko, da določba 223. člena ZUP ni materialna, pač pa procesna določba.
koncesija - prenos koncesije - kršitev pravil postopka
Tožena stranka mora v postopku izdaje soglasja k prenosu koncesije postopati po pravilih upravnega postopka, za kar ima podlago v ZUP. To pomeni, da bi morala tožena stranka o tožničinem zahtevku odločiti z upravnim aktom, ki bi imel vse sestavine, kot jih določa 210. člen ZUP (vključno s pravnim poukom o pravnem sredstvu), ne pa zahtevek zavrniti zgolj z dopisom.
Ker v zadevi ni sporno, da tožeča stranka zahteve za podaljšanje koncesije ni vložila v roku iz drugega odstavka 1. člena ZVO-1H, je bila pravilna odločitev tožene stranke, da uporabi določilo drugega odstavka 2. člena ZVO-1H in objavi Javni poziv, odločitev pa opre na smiselno uporabo določbe devetega odstavka 92. člena ZVO-1F in neprerekano ugotovitev, da se je zoper tožečo stranko na dimnikarskem področju občine Šentjur začel postopek odvzema koncesije.
Občinski organ kandidata ne bi smel izločiti iz postopka izbire zgolj zaradi tega, ker je njegova vloga nepopolna, kar pomeni, da se ni spuščal v presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti. V kolikor za posamezno pravno področje ni posebnih predpisov glede zavračanja nepopolnih vlog, velja namreč Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).
koncesija - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zmanjšanje kapacitet in izguba ključnih kupcev naj bi po trditvah tožeče stranke resno ogrozila poslovanje - vendar pa so te trditve preveč splošne in neizkazane, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj niso podkrepljene s konkretnimi podatki v tej smeri. Nasprotno iz predloženih listin sledi, da zadevna vrtina pomeni le eno od vrtin, iz katerih tožeča stranka črpa vodo za stekleničenje in da torej prenehanje rabe vode iz omenjenega vira ni odločilnega pomena v pogledu pogojev za poslovanje. Presplošne in neizkazane so tudi navedbe o zmanjšanju števila zaposlenih in o izplačevanju odpravnin oziroma o njihovem vplivu na finančni položaj družbe.